ponedeljek, 17. november 2014

Prva ščuka

Kot sem že v prejšnjih objavah omenil, sem si za letos zadal cilj, da več časa namenim vijačenju. Še nikoli nisem ujel ščuke in to je moja velika želja. Marsikomu se zgodi, da med krapolovom ulovi ščuko, ponavadi ravno takrat ko ven vleče vabo. Meni se to še ni zgodilo. Še raje pa bi jo ujel takrat, ko se namensko odpravim vijačit. Ščuka mi je poleg krapa daleč najlepša riba. 

Ščuke (znanstveno ime Esocidae) so družina rib, ki avtohtono naseljujejo jezera in počasi tekoče vodotoke zmernega pasu EvropeAzije in Severne Amerike. Ta družina ima samo en rod, Esox s petimi vrstami. Ščuke so plenilke, ki se hranijo večinoma z ribami, pa tudi z žabami in manjšimi sesalci. Vse vrste so zelenkasto rjave barve z različnimi vzorci, veliko glavo z velikimi usti, podobnimi račjemu kljunu. V ustih imajo veliko ostrih zob, ki so posejani tudi po ustnem nebu. Drstijo se zgodaj spomladi v plitvinah, ikre pa lepijo na vodno rastlinje. Že samo telo ščuke je narejeno za plenjenje. Ozko in mišičasto telo z veliko glavo in še večjim gobcem, katerega lahko konkretno odpre ji omogoča, da v vodi skoraj nima sovražnika. Ščuki pravijo tudi profesorica med ribami, saj je res posebna riba.




Ta način ribolova me je pritegnil predvsem zato, ker gre za čisto drugačen način kot pri krapolovu. Zato sem še z večjim zanimanjem prebiral članke in forume, nabiral vso potrebno znanje. Vsaj toliko, da lahko začnem vijačiti. Vem, da me še čaka veliko dela in prebiranja literature, vendar ravno v tem vidim poseben čar.
Ker je pri vijačenju potrebna drugačna oprema, sem moral ponovno zaviti v ribiško trgovino. Med brskanjem po internetu in prebiranju raznih testov ribiške opreme, sem se odločil za naslednji komplet.


Abu Garcia Vendetta New Generation 2,43m 60g

Mitchell FD 300 PRO


Vrvico sem dal na rolo sledečo:

Berkley Whiplash Crystal 110m, 12mm 16,70kg



Poleg ostalih pripomočkov, kateri so pri tem načinu ribolova nujni, sem nabavil še kar nekaj umetnih vab. Za začetek sem vzel predvsem silikonske ribice, blestivke in potezanke. Zadnje so mi še posebej zanimive, saj se v vodi obnašajo zelo podobno kot ribe. Edina slabost je, da z njimi težko dosegaš večje razdalje. Vendar to me niti ne moti, največji užitek je, da loviš za robom in vidiš kako ti ščuka napade vabo. Vsem tistim, ki se odločate za ta način ribolova svetujem, da si na začetku izberite eno ali dve različni vabi in na tisti vabi vztrajajte. Ko pride začetnik v ribiško trgovino in vidiš koliko različnih vab vam ponujajo, boste izgubljeni. Za začetek si izberite cenejše silikone in začnite na ta način. Pri vijačenju je veliko trganja, kar pomeni tudi izgubljanja vab. In če boste začeli z dragimi voblerji, si boste hitro spraznili denarnico.

Potezanke
Silikoni, blestivke, vobler


Ko je bila vsa oprema nabavljena, se je bilo potrebno čimprej odpraviti za vodo. Ta dan sem komaj čakal, predvsem zato da testiram opremo. Odločil sem se, da probam srečo v Račah, na njihovem velikem ribniku. Že na začetku sem si v glavi razčistil, da je to čisto drug ribolov in bo potrebno veliko truda, da bi dobil svojo prvo ščuko. Marsikdo na tej poti zaradi neuspeha obupa. Vendar premagati tako roparico kot je ščuka in to z umetno vabo, je vse prej kot lahko.

Skratka, da se vrnem nazaj k prvemu blinkanju. V Račah lahko na turistično dovolilnico lovite roparje samo ob nedeljah (tako so sprejeli pred kratkim, tako da se prej pozanimajte). Prav tako se pozanimajte glede ribolovnega režima. Na njihovi spletni strani RD RAČE si lahko preberete vse kar vas zanima.

Za vodo sem bil malo pred sedmo zjutraj. Zdaj je idealen čas za lov na roparice, čeprav bi moralo biti še malo hladneje. Opremo za ščuko imam vedno v avtu, ker mi vzame malo prostora in se mi je ne splača pospravljati. Tudi to se mi dopade, sploh v primerjavi s krapolovom, ko imam za celi avto opreme. Cena dnevne turistične dovolilnice je 15eur, lovi se po sistemu ujemi - spusti. Trojčki so prepovedani, če je na vabi večja zalust jo je potrebno s kleščami stisniti. Nujna je podmetalka in pa klešče z daljšim vratom. Dovolilnico kupite pri gospodarju.

Ta dan je bila za vodo kar gužva. Kar nekaj ribičev je prišlo poskusiti srečo. Kolikor sem opazoval druge, je večina lovila proti sredini vode, torej na večjih globinah. Sam pa sem imel drugačen pogled. Razmišljal sem v tej smeri, da je riba še vedno blizu roba, sploh zdaj ko so dnevi še topli, sploh za ta letni čas. Poskušal sem loviti čim bližje robu, iskal sem razne za ščuko zanimive ovire, grmovja, veje, korenine... Ščuka je riba, ki se postavi za oviro in čaka na svoj plen. Napada iz zasede, kar jo naredi še nevarnejšo. Najprej sem poskušal na silikonsko ribico, v kateri je trnek skrit. Ni bila dobra ura mimo in že sem dvakrat zahaklal. Voda v Račah ima dosti ovir ob katerih lahko hitro trgaš. Ponavadi ob henkerju poskušam rešiti vabo, vendar dostikrat ti ne preostane drugega kot da utrgaš. Zato je še toliko bolj pomembno, da imamo poleg dovolj rezervnega materiala in vab. Nato sem začel loviti na potezanko. Izbral sem si potezanko v črno rumeni kombinaciji, z rumenimi očmi. Ko opazuješ premikanje vabe v vodi, je resnično zelo podobno ribici. Na ta način sem poskušal na vse možne načine. In naenkrat se je zgodilo tisto, kar sem si resnično želel.

Ravno sem se nameraval prestaviti na drugo pozicijo. Še prej sem si sam pri sebi rekel, da enkrat pa še bom vrgel ob robu preden grem naprej. In malo po tistem, se zakadi ščuka v mojo vabo. Prijem je bil sunkovit, riba je opletala z glavo in potegnila proti globini. Tisti občutek, ko se to zgodi je težko opisljiv. Po žilah mi je pognalo adrenalin, upal sem samo da ne naredim kakšne napake. Takoj sem preveril zavoro in jo malo popustil. Raje ji dam več svobode, kot pa da bi jo imel na trdo in bi mi utrgala. Borba je bila fantastična, tudi ko sem jo imel pri robu je sunkovito potegnila. Njeno telo omogoča izredne pobege, zato je dril še toliko boljši in močnejši. Takoj ko sem videl kaj mi je prijelo, so se mi zatresla kolena. S tresočo roko sem stegnil po podmetalki in jo poskušal zajeti. Takrat sem opazil, da je moja podmetalka skoraj premajhna, saj je tretjino ribe gledalo ven. Ko sem jo zajel se mi je odvalil kamen od srca. Že dolgo nisem občutil takšnega veselja. Ribo sem osvobodil trneka in pogledal naokoli. Seveda sem si zaželel fotografije. K sreči mi je nekdo takoj priskočil na pomoč in posnela sva nekaj fotografij. Ker sem prvič v življenju držal takšno ščuko sem bil toliko bolj pazljiv. Ščuka ima kot britev ostre zobe in hitro ti lahko povzroči kakšno brazgotino.

Moja prva ščuka



Še zadnjič sem si jo ogledal. Tehtal je nisem, kljub temu da imam na gripu vago. Nekako sem se odločil, da jih bom samo meril, teža mi ni pomembna. Imela je lepih 70cm. Smejalo se mi je do ušes. Resnično sem je bil vesel. Takoj sem jo odnesel do vode in jo vrnil nazaj v svoje okolje. Mogoče se bo komu zdelo vse skupaj smešno, vendar tisti, ki lovite ribe s srcem, veste kako sem se počutil. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem se umiril in lovil naprej.

Slovo do prihodnjič

Tisti dan sem še dvakrat doživel, da se mi je ščuka pripeljala čisto do vabe. Ker uporabljam polarizacijska očala je to doživetje še toliko lepše. Kot podmornica se pripelje proti vabi in nekaj cm stran počaka. Takrat nikoli ne vem kaj naj naredim. Malo premaknem vabo in čakam kaj se bo zgodilo. Obakrat se je riba obrnila in odplavala stran. Ti občutki, ko se takšna riba pripelje do tvoje vabe in to čisto pod nogami so res zanimivi. Kljub temu, da sem tisti dan ostal brez prijema sem bil več kot zadovoljen.

Uspelo mi je prelisičiti takšno roparico kot je ščuka. In to z umetno vabo. Takoj, ko sem imel prijem sem si sam pri sebi rekel, zdaj si pa pečen. :) S tem sem mislil, da sem našel poleg krapolova še eno novo strast. In to je ribolov roparic.


Lep pozdrav do prihodnjič!

James








3 komentarji:

  1. Uff kakšna lepotica, čestitke :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala Miran! Če boš imel kdaj željo povej, greva skupaj na Bled blinkat. ;) lp

      Izbriši
  2. Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši