Under The Bridge

Kar nekaj časa sem razmišljal, kam bi se podal na eno izmed zadnjih kampanij v tem letu. Ker si nočem delati planov za naprej, sem se odločil, da grem na še eno kampanjo, potem bom pa videl kako in kaj. Letos sem kljub temu, da ni bilo nekega pravega časa, vseeno usklajeval datume in odlovil, kolikor mi je pač čas dopuščal. Čeprav sem si za letošnjo leto zadal cilj, da vsaj eno kampanjo odlovim na reki Savi, bom moral kot kaže ta cilj izpolniti prihodnje leto. Zaradi bližine in tudi navade, sem se odločil, da grem kar na lokalno vodo. 

Želel sem odloviti od četrtka popoldan, pa vse do nedelje dopoldan. Torej celih 72h. Ker je bila vremenska napoved takšna, da je večina časa deževalo, napovedan je bil tudi močan severni veter, sem razmišljal na katero pozicijo bi se odpravil. Dež me ne moti, sploh če začne padati sredi kampanje. Bolj me moti, če pridem za vodo in dežuje, poleg dežja pa še močan severni veter. Zato sem se odločil, da tokrat ne grem s čolnom na drugo stran, ampak bom odlovil nekje v bližini mostu. Najbolj sem se nagibal na pozicijo imenovano Zrče. Ker se je temperatura vode od zadnjega ribolova konkretno znižala, prav tako je vodostaj izredno narastel, sem razmišljal v tej smeri, da je zdaj idealni čas za lov na kapitalno ribo. S prvim padcem temperatur začne riba pospešeno iskati hrano, nabira zaloge, katere bo potrebovala za prezimitev. Zato sem razmišljal, da so pozicije ob mostu v tem času ene izmed boljših. 

Ko sem prišel za vodo je močno deževalo. Nekaj časa sem še čakal, da bi dež vsaj za uro ponehal, vendar se to ni zgodilo. Zato sem vedno bolj razmišljal, da če ne bo druge variante, se bom postavil pod most. Lokacija mi sicer ni všeč, vendar ko pomislim, da bom imel vsaj streho nad glavo, je le-to premagalo odločitev. Hitro sem imel vse postavljeno in že sem nastavil sisteme in jih vrgel na željene lokacije. 

Prva jama

En sistem sem vrgel bližje mostu, vendar ker nisem imel čolna sem se raje držal malo bolj stran od stebrov, saj je riba znana po tem, da ob prijemu hitro potegne proti stebrom. In če si brez čolna znaš imeti hitro probleme. Drugi sistem sem vrgel proti stari strugi, na del kjer se riba giblje iz ene jame v drugo. Tako sem imel pokrite vse za ribo zanimive točke. Kako se bo izkazalo bomo pa še vidli.

Vremenski podatki:

Vreme: spremenljivo, prvi dan dež, nato oblačno

Temperatura: čez dan caa. 11°C, ponoči 7°C

Veter: močan severni veter

Pritisk: prvi dan 1020hPa, nato je naraščal vse dni do 1031hPa

Na prvi prijem nisem dolgo čakal. V slabi uri se oglasi moj ATTX sprejemnik. Zvok, kateri mi vedno požene adrenalin po žilah. Riba je prijela izredno previdno. Najprej nekaj kratkih piskov, nato pa je hanger padel dol, kar pomeni, da je riba zaplavala proti meni. Hitro sem bil pri palici in zategnil. Pri zategu sem koliko se le da nežen, saj že sistem na katerega lovim omogoča, da se riba sama piči. Nočem po nepotrebnem še bolj poškodovati ribe. Dril je bil dober, dokaj močan. Kljub upiranju ribe sem nadzoroval borbo in jo počasi spravljal k obali. 

Kljub dežju in slabi svetlobi mi je uspelo narediti fotografijo. Sicer bolj za silo, vendar boljše to kot nič. Dobil sem usnjarja, lepih jesenskih barv. Zanimivo kako riba na jesen spremeni barvo. Osebno so mi jesenski in zimski krapi daleč najlepši. Še zadnjič sem si ribo ogledal in jo vrnil nazaj na zasluženo zimovanje. 

Začetek je bil dober. Ko bi se le tako nadaljevalo. Čez dan sem imel še nekaj manjših prijemov, vendar so bili ob zategu nerealizirani. Riba je postala izredno previdna.

Ponoči je bilo vse mirno. Niti pikerja ni bilo, tako da sem se pošteno naspal. Ker se ponoči pošteno ohladi sem imel poleg pečko. Ni lepšega kot da prideš v topel šotor. Resnično je vredna nakupa, tako da jo svetujem vsem, katerim hladno vreme ne predstavlja oviro pri ribolovu. Poleg kvalitetnih oblačil seveda. 

Zjutraj sem se za silo umil, si skuhal kavo in v miru opazoval okolico. Bil sem sam za vodo. Nikjer žive duše. Tudi sprehajalcev, ki so drugače vsak dan tu na sprehodu ni bilo. Sicer se glede na samo vreme nisem temu čudil. 

Ta dan je vsaj dež ponehal, tako da sem lahko več časa namenil hranjenju. S spod palico sem nahranil pozicijo in čakal na novi prijem. Kar nekaj časa je minilo od zadnje aktivnosti, zato sem postajal toliko bolj nestrpen. Prvi dan se je začelo spodbudno, potem pa kot bi z nožem prerezal in vse se je končalo. Z dvema palicama sem vztrajal na prvotnih pozicijah, s tretjo pa sem začel iskati ribo. Poskusil sem v globini, daleč ven, kar se mi je obrestovalo. 

Prijel mi je še en usnjar. Nekako nisem bil presenečen, saj imam v hladnejših časih več prijemov usnjarjev. Bistveno več kot luskinarjev. Tudi to ribo sem spustil nazaj kamor spada. Nastavil sem novo vabo in jo vrgel na isto pozicijo kot je bila do sedaj. Čez pa še pest bojlijev. 

Po tem prijemu se je ustavilo. Sprejemnik je bil kar predolgo tiho. Poskušal sem različne vabe, poleg sistemov sem dodajal pva mrežice, vendar vse zaman. Imel sem še en prijem, manjši krap katerega sem odpel kar v vodi. 

Tako je bilo vse do sobote, ko se mi naenkrat oglasi sprejemnik. Hitro sem bil pri palici in čakal kaj se bo zgodilo. Sprejemnik je utihnil, le še en kratek pisk in henger je ponovno padel dol. Takoj sem prijel za palico in zategnil. Ker je riba plavala proti meni, sem začel hitro namotavati silk na rolo. Sprva sem mislil, da ni nič gor, nakar začutim težo ribe. Upor je bil močan, palica se je lepo upogibala in samo upal sem, da mi uspe spraviti ribo v podmetalko. Riba mi je takoj potegnila proti desni, kratkih potegov ni bilo, kar mi je dalo upanje da mora biti nekaj večjega. Ker je vodostaj izredno visok, sem imel na desni strani potopljena drevesa, pod njimi skale, zraven pa še kos železne žice, ki je verjetno še ostala od gradnje mostu. Zato sem vedel, da ne smem ribi pustiti, da pride preblizu tem oviram. Ker nisem imel čolna, prav tako tudi ne škornjev s katerimi bi lahko šel do pazduhe v vodo, sem moral ribo poskušati obrniti na drugo stran. Nekaj časa sva se še dajala, nakar mi potegne proti oviram in sledilo je to česar nikomur ne privoščim. Odrezalo mi je laks in riba se je osvobodila. Pred očmi se mi je zameglilo. Takrat bi lahko brez večjih težav polomil palico. Vendar sem ostal dokaj miren. Tudi to se ti lahko zgodi, tu pač nimaš kaj. Če bi pustil, da te takšne stvari potolčejo potem boljše, da bi na licu mesta spakiral opremo v avto in se odpravil domov. Ko riba ne dela je vsaka izgubljena riba še toliko bolj boleča. Kljub temu nisem obupal. Pripravil sem si novo navezo in ponovno vrgel sistem proti sredini. Dokler so palice v vodi je vse mogoče, tudi če riba ne pobira tako kot bi si želel.

Ta dan sem dočakal celo sonce. Sicer samo za nekaj minut, vendar vsaj toliko da sem na hitro poslikal. 

Prav pogrešal sem sončne žarke

Vendar je veter hitro prinesel nove oblake, tako da se je ponovno pooblačilo. Občutek, ki ti ga daje severni veter je še toliko bolj neprijeten. Zato sem se vsake toliko časa umaknil v šotor in se za silo ogrel. 

Zaključil sem v nedeljo dopoldan. Okrog 12h sem se že peljal proti domu. Nazaj grede vedno razmišljam o kampanji. Kaj bi lahko spremenil, da bi bilo bolje. Žal sem naletel na spremembo vremena, kar se je poznalo tudi pri aktivnosti ribe. Kljub idealnem času ni riba pobirala kot bi si želel. Vendar tu nimaš kaj. Ribolov je pač tak hobi, pri katerem ne moreš predvidevati stvari v naprej. In ravno to je pravi čar. 

O tem, če je bila to zadnja kampanja v tem letu se še nisem odločil. Če bo kakšna prilika se znam ponovno odpraviti za vodo. Če ne drugega, bom v tej zimi več časa namenjal vijačenju. Pred časom sem si kupil novo spin palico, katero bo potrebno še testirati. Rad bi več časa namenil tej obliki ribolova. Vendar več o tem prihodnjič...

Lep pozdrav, pa dober prijem!