2 centimetra do magične meje

Ker me je blinkanje prevzelo, sem si želel, da še pred začetkom zime in zaprtja vode, ponovno poskusim srečo. Prvič sem ostal brez prijema, zato sem naslednji vikend ponovil. Nabavil sem še nekaj predvrvic, katere zaradi zapletanja med ovire hitro potrgaš. Ostalega sem imel še dovolj. V povprečju v celem dnevu potrgam nekje dve vabi. Glede na to koliko je v Račah ovir je to še zmerno. 

Vremenska napoved je bila za tisti dan bolj klavrna. V ozračju je bilo veliko vlage. Dež sicer ni padal, je pa zaradi visoke vlažnosti in megle vseskozi po malem rosilo. Ker sem si pred časom nabavil novo termo obleko me to ni niti malo motilo. Vzel sem Prologic Thermo suit MAX5. Obleka se je izkazala res odlično, veter ji ni prišel do živega, prav tako ne dež.

Takoj, ko sem prišel za vodo sem preveril situacijo. Nisem mogel verjeti, da ni nikjer nikogar. Sploh v primerjavi s prejšnjimi vikendi, ko je bilo za vodo tudi po 15 ribičev. Razmišljal sem s čim bi začel. Odločil sem se za silikonsko ribico Savagear soft 4play, v srebrno beli kombinaciji.

Savagear Soft 4 Play, barva Pearl Silver

Če se le da uporabljam vabe, ki so čimbolj podobne naravnim barvam. Začel sem na istem prostoru kot ponavadi in počasi in z vztrajnostjo premetaval vabo. Še vedno sem vztrajal pri robu, ob ovirah, ki bi znale biti za ribo zanimive. Po dobri uri pa se mi zgodi tisto, kar sem si najbolj želel.

Za robom mi je usekala ščuka. Malo po tistem ko sem vrgel vabo in jo začel navijati proti obali se je zakadila vanjo. Z glavo je otresla in potegnila proti globini. Poln adrenalina sem zategnil in borba se je začela. Preveril sem stanje na zavori, katera je počasi in z ravno pravšnjim uporom skrbela, da riba ni dobila preveč svobode. Počasi sem jo spravljal k sebi in s tresočimi rokami čakal, da jo zajamem. Ponovno je adrenalin naredil svoje. Res je težko opisati te občutke. Takoj, ko sem jo hotel zajeti, sem imel podoben problem kot pri zadnji ščuki. Podmetalka je občutno premajhna, saj je več kot tretjino ribe gledalo ven. Kljub temu sem jo nekako dvignil in odnesel na travo. Ob pogledu na njeno dolgo in debelo telo se mi je nasmejalo. Končno lepa profesorica. Takoj sem jo izmeril. Lepih 98 cm! Nov rekord!

Želel sem jo čimprej vrniti nazaj v vodo, kar pa se je malo zavleklo, saj je riba vabo konkretno požrla. Kar nekaj časa sem se mučil, da sem ji odstranil vabo. Pri ščuki je to še posebej težko, ker ti drži gobec skupaj. Na koncu mi je le uspelo in z veseljem sem naredil še zadnjo sliko za spomin in jo vrnil nazaj v vodo.

Ščuka dolga 98cm 

Žal je uspela samo ta fotka. Poleg mene je lovil en striček, ki pa ni najbolj vešč fotoaparata.

Tisti dan sem premetel še kar nekaj vab, po silikonih sem probaval s potezankami, vendar brez uspeha. Ko dobiš tako lepo ribo ti je vseeno, tudi če bi takoj zaključil. Naslednji cilj je ščuko daljša od magične meje enega metra. Vendar gremo lepo počasi...

Lep pozdrav!

James