Jesenska kampanja na "britofu"

Jesen je za nas kraparje še posebej zanimiva. V tem času se število ribičev za vodo zmanjšuje, saj marsikoga slabo in hladno vreme odvrne od tega, da bi svoj čas preživel za vodo. Pri nas je pa ravno obratno. Jesen je čas, ko riba začne delati na svojih zalogah, saj mora pridobiti na teži, katera ji bo med zimo pomagala preživeti. Pozimi je riba zaradi hladne vode bistveno manj aktivna, upočasni se ji tudi metabolizem. Zato je jesen idealen čas za lov kapitalnega krapa. 

Polna pričakovanj, sva se s Hiršem dogovorila, da ponovno odloviva skupno kampanjo. Planirala sva, da bi bila za vodo od četrtka pa vse do nedelje. Kar lepa kampanja, sploh zdaj, ko sem na tesnem s časom. Kar nekaj časa sva razmišljala o sami poziciji. Na koncu sva se odločila za drugo jamo, pozicijo čisto v zalivu. Tam, kjer sva letos marca že odlovila. In to na poziciji, na kateri sem ostal brez prijema. Kasneje sva to pozicijo poimenovala "britof". Vendar o tem malo kasneje...

Glede same taktike sva tokrat stavila na malo bolj obilno hranjenje, vendar spet ne pretirano. Pripravila sva si nekaj partikla, drobne pelete, halibut pelete, prav tako sva malo povečala zalogo različnih bojlijev. Samo za hranit sem imel namenjenih 5kg bojlijev. Tokrat se na somiča nisva ozirala. 

Že teden dni prej, sva spremljala vremensko napoved, ki je bila za ta letni čas presenetljivo topla. Temperature so bile že skoraj poletne, čez dan okoli 24°C, ponoči okrog 15°C. Idealno sva si mislila, sploh ker je temperatura vode okrog 13°C, tako da bi se znala riba že umakniti v manjše globine, kjer bo izkoristila še zadnje sončne žarke. In ravno zato sva ciljala na zaliv. 

Hirš si je izbral notranjo pozicijo in je stavil na rob zaliva. Ker mi ni preostalo drugega, sem izbral pozicijo na njegovi desni, torej bom lovil malo bolj na odprtem. 

Četrtek, 24.10.2013

Vso potrebno opremo sem spakiral v avto že v sredo, zato sem nameraval priti za vodo že v četrtek v zgodnjih jutranjih urah. Hirš je bil tisti dan še v službi, zato je planiral da bo za vodo okrog 12h. Sama želja po ribolovu in pričakovanja mi niso dali miru, zato sem se zbudil že ob 1.30h. Razmišljal sem ali bi šel prej za vodo. Res da je zunaj tema, sončni vzhod se v tem času začne šele nekaj do 7h. Kljub temi, sem se odpravil za vodo. V miru sem po temi znosil vso potrebno opremo na pozicijo in si pripravil vse potrebno. Okrog 6h sem imel palice že v vodi. Pred časom sem si kupil buzzbarje in banksticke, gre za posebno držalo za palice, ki ga pičiš v zemljo. Hitro in učinkovito. 

Spravljeno imam v torbici

Vse pripravljeno za novo kampanjo

Ker je bila še vedno tema sem sedel pred šotorom in čakal, da se začne daniti. Hotel sem čimprej presonirati teren in si postaviti bojo. Potegnil sem se malo bolj na desno, da se ne bi s Hiršem ovirala. Kar nekaj časa sem si vzel za soniranje. Lokacija je pri ribolovu eden izmed najpomembnejših dejavnikov, zato si je potrebno vzeti čas. Iskal sem platoje in previse, saj se na takšnih pozicijah riba rada zadržuje. 

Bojo sem si postavil na platoju v globini 3,7m, ki se je spuščal vse do 4,5m

Pogled na mojo pozicijo

Vse na svoje mestu

Pozicijo sem nahranil s partiklom in peleti. Poleg sem natresel na polovico narezane bojlije. Na polovico jih narežem, da se mi na previsu ne kotalijo in ostanejo na želenem mestu. Nato sem s kobro nakobral še dobre pol kile bojlijev. Tako, krmišče sem pripravil. Pripravil sem si še vabe in jih zmetal na želeno pozicijo. Končno sem imel vse na svojem mestu. Pristavil sem si za kavo in užival ob pogledu na prebujajočo naravo. 

Eden izmed najlepših trenutkov na ribičijah

Ob takšnih pogledih se ti vsaj za trenutek ustavi čas. Res so nekaj posebnega. Ob čakanju na prijem se pripelje tudi Hirš. Polna pričakovanj sva nazdravila novi skupni kampanji in razmišljala kako se bo vse skupaj odvilo. Pogoje sva imela idealne, ni bilo neke drastične spremembe vremena, tako da tu ne bi smela imeti problemov. Prav tako je voda že dokaj hladna, tako da se bi morala agresivnost somiča bistveno zmanjšati. Imela sva celotni zaliv zase, samo ribo si morava spraviti tja in jo obdržati na krmišču. Vendar to so vse želje, realnost je včasih čisto drugačna... 

Na prvi prijem sem čakal vse do popoldneva, ko se mi končno oglasi sprejemnik. Sicer je bil manjši krap, težak caa. 4kg, je pa pomenil začetek. Zamenjam vabo in ponovno vržem na mesto blizu boje. Čez nakobram še pest bojlijev. 

V tem času je tudi Hirš postavil vse potrebno in tudi on je začel loviti. Največ sva stavila na večer. Takrat bi morala riba še bolj pobirati. Riba je res začela pobirati, vendar ne krap temveč somič! Ta nadloga je še vedno aktivna. Ni nama preostalo drugega, kot da sva vsako uro menjavala vabe in odmotavala zamotane sisteme. 

Ponoči sva bila brez prijema.

Petek, 25.10.2013

Zjutraj sem se zbudil pred sončnim vzhodom. Hotel sem čimprej zamenjati vabe in dohraniti krmišče. Vedela sva, da morava spraviti ribo na krmišče. Prav tako sva vedela, da zato potrebujeva čas. Zato se takrat še nisva obremenjevala s tem, da ni prijemov.

Ob 15.20h sem imel drugi prijem. 

Zagrabila mi je lepa luska.

Premamila sta jo dva peleta red robin. 

Po končanem slikanju sem ji oskrbel rano z antiseptikom in jo vrnil nazaj v vodo.

Tretji prijem pa ob 21.30h.

Zanimivo, spet luska. V začetku sezone sem lovil pa večinoma samo usnjarje. Ponoči so nama povzročali preglavice somiči. Hirš jih je na suho potegnil kar nekaj. Drugih prijemov ni bilo.

Sobota, 26.10.2013

Zjutraj sva se začela zavedati, da sta za nama že dva dni ribolova, ribe pa še vedno nisva spravila na kmišče. Oz. riba nama ne pobira tako kot sva pričakovala. Hirš je bil že 48h brez prijema. Vedno bolj sva razmišljala o vzroku, zakaj riba ne pobira. Pogoji so bili idealni, letni čas tudi. Vendar nekaj tu ne štima. Probavala sva vse možne vabe in kombinacije, samo da bi nama uspelo ujeti še kakšno ribo. Vedno bolj sva se nagibala k temu, da sva se uštela pri izbiri lokacije. Zato sva si začela voziti vsak po en sistem ven, proti sredini gramoznice. Sam sem si peljal na razdaljo caa. 250m. Poleg sistema sem vrgel par pesti peletov. Ta poteza se je izkazala za pravilno, saj sem imel ravno na ta sistem prijem. Zanimivo, dokler je bila voda mirna in ni bilo vetra, ni bilo prijemov. Takoj ko je začelo močno pihati in je veter premešal vodo so se začeli prijemi.

Ker je bila razdalja od obale velika sem moral s čolnom proti ribi. 

Ni kapitalec, vendar ko riba ne dela ti  da tudi takšna riba kanček upanja.

Končno se je tudi Hiršu oglasil sprejemnik. Hitro je skočil na čoln in se pognal proti ribi.

Ni velika, je pa pomenila vsaj začetek

Tudi tokrat sem si zapeljal sistem ven, na sredino gramoznice. Prav tako sem vrgel poleg sistema pest peletov. In tudi tokrat sem imel prijem na tej palici.

Moja zadnja riba

Prav tako je imel še en prijem Hirš, to pa je bilo tudi vse. Riba nikakor ni hotela pobirati tako kot sva si želela. Borila sva se po najinih najboljših močeh, poskušala sva se možne vabe, dodajala poleg sistemov pva z dodatnim atraktorjem, vendar vse bolj kot ne zaman. Sam sem imel še en močnejši prijem na palici blizu krmišča. Poteg je bil močan, zato sem tudi upal na kaj večjega. Z ribo sva se dajala kar nekaj časa, nato pa sem jo le spravil bližje obali. Takrat pa kot zakleto je z glavo sunkovito udarila navzdol. Zaradi močnega sunka in moje nepripravljenosti, saj kaj takega nisem pričakoval, se mi je zgodilo najhujše. Počil mi je silk. In ravno pred tem sva se s Hiršem pogovarjala, da bo treba počasi menjati silk. Riba se mi je pred podmetalko rešila. Ob pogledu nanjo me je kar stisnilo, saj je bila po prvi oceni vsaj tu nekje 15kg.

Vendar tu nimam kaj storiti. Tudi to je del ribolova in vem za prihodnje na kaj moram še dodatno paziti. In tako je minil še zadnji večer.

Nedelja, 27.10.2013
Zadnji dan je na ribolovu vedno bolj klavrn. Ponavadi že takoj po jutranji kavi začnemo pospravljati. Tako lahko v miru vse lepo počistiš in pospraviš. Sisteme sva pustila v vodi do zadnjega. V upanju, da nama le uspe ujeti še kakšnega krapa. Vendar zaman. Precej mešanih občutkov sva razmišljala o sami kampanji in o tem kaj bi lahko storila boljše. Tu je težko biti pameten, vendar nekako sem mnenja, da bi na drugi lokaciji bistveno boljše lovila. Kljub temu sem imel 8 prijemov, od tega sem dobil ven 5 krapov. Nekaj je, ni pa ravno to kar sem pričakoval.

Še pogled na najin tabor.

In pa še ena skupinska

Kot sem že v začetku reportaže omenil, sva to pozicijo poimenovala "britof". Med kampanjo sva na veliko debatirala, kako riba nič ne dela. In takrat sem pribil, da je tako kot bi lovila na "britofu". Nikjer žive duše. :) In tako je ta pozicija dobila novo ime.

Kot se spodobi, sva na britofu prižgala tudi svečko. :)

Bogatejša za še eno novo izkušnjo sva se odpravila vsaj v svoj konec. Bo pa zato naslednjič boljše...

Lep pozdrav!