Nadležni somiči in lov za izgubljeno bojo

Po mesecu dni je končno spet napočil čas za novo kampanijo. Tokrat nama z Hiršem ni uspelo uskladiti datumov, zato sva se odpravila vsak na svojo kampanijo. On teden dni pred menoj, jaz pa malo za njim. Razmišljal sem kakšno taktiko bi tokrat izbral. Voda je že dosegla primerno temperaturo, tako da bi znali biti halibut peleti prava izbira. Zanje sem se odločil predvsem zato, ker so cenejši, imajo pa za ribo prav tako vse potrebne hranilne vrednosti. Vzel sem 10kg vrečo halibut peletov velikosti 16mm. Te bom imel samo za hranjenje. Za loviti sem vzel prav tako halibut pelete znamke CC Moore, velikost 20mm. Ker mi je še od lanske sezone ostalo sardinino olje sem z njim pelete prelil in jih pustil 24h stati, da so se lepo napijejo.

Halibut peleti preliti s sardininim oljem

Poleg sem vzel tudi nekaj bojlijev kateri so mi ostali še iz prejšnje kampanije. Za popestritev krmišča bodo vredu.

Mix bojlijev

Kot sem že omenil je temperatura vode že dosegla tisto pravo mejo, zato sem se spraševal ali bi bilo smotrno narediti eno krmišče samo za amurja. Sicer jih v gramoznici ni veliko, so pa zato konkretni. Zato sem si rekel, da bom na eno palico nastavil za amurja, če se bo obneslo se bo, drugače bom pa med kampanijo taktiko spremenil. Skuhal sem koruzo, pšenico, proso in ječmen. Vsega skupaj sem imel okoli 15kg partikla. Ko so bila zrna kuhana sem jih prelil z aromo Scopex.

Partikel

Tako, hrane sem imel dovolj, potrebno je bilo še nabaviti nekaj drobnega materiala. Slednjega mi je na zadnji kampaniji, ko je bilo veliko trganja skoraj zmanjkalo. Upal sem, da bo tukaj boljše in bo manj trganja in kar je najpomembneje, manj izgubljenih rib. 

Ker sem imel celi teden dopust, sem razmišljal kdaj bi se odpravil za vodo. Med vikendom nisem mogel, ker je moja delala, hčerke pa ne morem dati v vrtec. Zato sem se po pregledu vremenskih napovedi odločil, da se odpravim za vodo v nedeljo popoldan in odlovim vse do srede. Torej 72h. 

Med vikendom mi ni dalo miru, zato smo se odpravili za vodo preverit situacijo. Predvsem me je zanimalo kako je kaj oblegana voda. Računal sem na pozicijo nasproti pumpe, torej nasproti pozicije na kateri sva nazadnje s Hiršem lovila. Ko sem prišel za vodo sem srečal dva kolega, ki sta lovila pri mostu. Med pogovorom izvem, da riba ne dela tako kot bi pričakovali, še bolj me je pa zmotilo to, da je postal somič aktiven. Takoj sem pomislil na partikel, ki sem ga pripravil za amurja. Zaželel sem jima dober prijem in šel naprej, saj me je zanimalo ali je željena pozicija prosta. Žal je bila zasedena, zato sem preveril pri skrbniku vode, do kdaj bo lovil. Do nedelje zvečer. Nič, če ne drugega bom moral pa na isto pozicijo kot nazadnje. Še dobro da imam čoln, tako da nisem toliko omejen kot ostali.

Nedelja, 09.06.2013

V nedeljo dopoldan sem v avto spakiral vso potrebno opremo. Misli so mi vse pogosteje uhajale za vodo, zato sem se odločil da se bom prej odpravil. Tako sem bil okrog 15h že za vodo. Prvo sem preveril zasedenost pozicij. Najprej pogledam proti pumpi in ugotovim, da je pozicija zasedena. Kar zmrazilo me je, saj je pozicija dokaj nedostopna in vidim gor dnevnega ribiča. Pogledam na nasprotno pozicijo, na tisto, ki je bila še včeraj zasedena in ugotovim, da je pozicija prazna. Kamen se mi je odvalil od srca in z veseljem sem začel natovarjati opremo na gumenjak.

Ponovno polno naložen gumenjak

 Kljub temu, da nisem prvič pakiral opreme na gumenjak, mi je nekako ni uspelo tako lepo naložiti kot nazadnje. Malo sem se uštel pri prostoru, katerega potrebujem zase, tako da sem se res komaj kaj spravil gor. Važno da se peljemo proti poziciji, novim dogodivščinam naproti. :)

Premik na drugo stran

 Kadar imam gumenjak polno naložen in delam daljše premike, se vozim v tretji prestavi, saj je to še najbolj racionalno kar se tiče same porabe akumulatorja. V peti se peljem nazaj, ko vem, da moram priti samo še na drugo stran. In takrat kar lepo glisira. :)

Zame je bilo bolj malo prostora

Takoj sem preveril pozicijo in si v glavi "skiciral" kje bom imel kaj

Ker sem imel poleg brollya sem imel na poziciji dovolj prostora za vse. Vremenska napoved je bila dokaj lepa, le za torek so bile napovedane plohe in nevihte. Zato sem si s pomočjo ponjave postavil streho. Tako se bom lahko v primeru dežja umaknil na suho. 

Poleg sem vzel tudi solarni tuš

Zaščitna blazina za ribo in stojalo za vaganje

Ko je bilo vse na svojem mestu, sem vzel sonar in bojo ter se odpravil raziskovati teren. Iskal sem primerno lokacijo, kjer bi se riba znala zadrževati. Kar nekaj časa sem porabil za soniranje, vendar lokacija je ena izmed najpomembnejših dejavnikov pri ribolovu. Odločil sem se da si bom postavil glavno krmišče na globini 4,1m. Okoli te pozicije je bilo kar nekaj previsov, zato sem sklepal, da se bo riba okoli te pozicije zadrževala. Tudi sonar mi je pokazal kar nekaj rib.

Postavil sem bojo in nahranil s peleti. Prvi dan sem nahranil največ, caa. 3kg peletov.  Prav tako sem nakobral še dobro kilo bojlijev. Iskal sem še drugo lokacijo, tam kjer bi nastavil za amurja. Ker bom nahranil s partiklom, katerega somič hitro napade, sem iskal lokacijo čimdlje od mojega glavnega krmišča, saj nisem hotel, da bi malo nadlogo premamili peleti. Lokacijo, kjer sem si pripravil krmišče za amurja sem označil s H bojo. 

Moja pozicija

Naveze sem si pripravil že doma, tako da sem moral nastaviti le vabe in sisteme vržti na željeno mesto.

Naveza za amurja

Za amurja sem uporabil dve xxl veliki koruzi, dipani v dipu zelena trava. Amur je rastlinojeda riba, zato se med njegovo prehrano znajde tudi rastlinje kot je trstika in podobno. 

Druga naveza

Za glavno krmišče sem si na eno navezo zmontiral dva halibut peleta. Dodal sem svinček, da bo naveza še bolj pri miru.

Tretja naveza

Na tretjo navezo sem tudi tokrat stavil na bojlo, s katero sem se na zadnji kampaniji odlično nalovil. Kljub temu, da se Hiršu na zadnji kampaniji ni izkazala, sem si rekel, da bom poskusil, pa da vidimo. Dodal sem še umetno koruzo roza barve. Slednjo dodajam samo zato, ker barva ribo še dodatno premami. Za predvrvico sem uporabil fluocarbon, ki je ribi neviden.

Tako, vse na svojem mestu, vzamem v roke še kobro in nakobram par pesti bojlijev. Zadovoljen, da mi je uspelo vse porihtati se vsedem na stol in razmišljam kako se bo kampanija odvijala. V miru spijem pivo in uživam v naravi. To je to. To so trenutki zaradi katerih se tako rad vračam za vodo. Nekdo, ki ne pozna teh občutkov, ne bo tega nikoli razumel. In takšnim ljudem se niti ne trudim razlagati kako in kaj poteka moja kampanija. Tukaj imajo moj blog, moje misli, to pa je tudi vse. Nekdo, ki ni v tem težko razume, kako lahko več dni sam preživim za vodo. Če bi sami občutili to, kar občutim jaz, ko sem za vodo, bi me razumeli. Za vodo se počutim svobodnega, vseskozi razmišljam kako bi prilagodil taktiko, da bi mi uspelo prelisičiti še najbolj previdno ribo. In poleg vsega se umaknem od vsakodnevnih skrbi. Edina slabost je ta, da imam takšno službo, da si ne morem privoščiti, da bi ugasnil telefon in ga spet vklopil, ko bi prišel domov. To je edina stvar, ki me najeda, vendar tako to je, važno da imam službo v kateri uživam. Tudi to je nekaj.

Na prvi prijem nisem čakal dolgo. Ob 17.30h se oglasi moj sprejemnik. Takoj pogledam na kateri palici imam prijem. Na tisti, kjer sem imel dva halibut peleta. Torej glavno krmišče. Hitro sem bil pri palici in zategnil. Riba je nudila izjemen dril, kar nekaj časa sem se matral z njo. Kljub temu, da so tu ribe izjemno borbene nikoli ne veš kako velika je riba na drugi strani. Zato se za vsako maksimalno potrudim, čeprav sem imel v glavi kanček dvoma, ki je nastal pri prejšnji kampaniji. Vendar, ko mi je ribo uspelo zajeti v podmetalko je ta dvom padel. Prva riba kampanije in kar lep komad. Ocenil sem ga na dobrih 10kg. Tehtnica se je ustavila na 11,5kg.

Prva riba kampanije

Na koncu sem ji z antiseptikom oskrbel rano in jo z veseljem vrnil nazaj kamor spada. Pogled, kako riba počasi odplava nazaj v svoje globine je vedno nekaj posebnega. Prva riba in že ta je bila čez 10kg! In to na pelet. Takoj sem s fračo nafrcal par pesti peletov, po vrhu pa še s kobro nekaj bojlijev. 

Naslednji prijem sem imel ob 19h. Žal mi ribe ni uspelo spraviti v podmetalko, bil sem ravno pred tem da jo zajamem, ko se mi riba sunkovito obrne in naenkrat upor na palici popusti. Riba se je rešila in odplavala stran. Jezen nase sem preveril navezo in trnek. Vse je bilo tako kot mora biti. Nič zato si rečem, samo da se ne bo to preveč pogosto dogajalo. Ob 20.30h sem imel ponovni prijem. 

Vsi prijemi so bili na glavnem krmišču. Takoj sem dokrmil krmišče in razmišljal kakšna noč me čaka. Ravno sem se odpravljal v šotor, ko se mi iz sprejemnika oglasi kratek pisk. In nato tišina. Takoj pomislim na babuško. Malo še počakam in še vedno tišina. Odpravim se v šotor in ko sem se ulegel na ležalnik ponovno kratek pisk. V glavi premlevam kaj storiti, če se bo to nadaljevalo. Kaj če mi je prišel na krmišče somič? Ob naslednjem pisku bom šel ven in zategnil pa da vidimo kaj se dogaja. In res, ni mi bilo treba dolgo čakati, ko spet zapiska. Zategnem palico in skoraj brez upora navijam silk na rolo. Ko je bil sistem že čisto pri obali pa v soju čelne svetilke zagledam manjšo ribo z daljšimi brki. Somič! Kar zmrazilo me je. Kot sem že v prejšnji reportaži omenil gre za izredno požrešno ribo, ki skoraj nima sovražnika. Zaradi skritih bodic v hrbtni plavuti, moraš biti izredno previden, drugače te takoj piči. Odpnem jo in kljub temu, da dela zgago jo vrnem nazaj v vodo. Nekako nimam srca, da bi jo ubil, pa čeprav bi me marsikateri ribič ob pogledu na moje dejanje obsojal. Ampak tak sem, tudi somiča bom vrnil nazaj v vodo. Razmišljal sem kako naprej. Če se bo to ponoči redno dogajalo potem ne bo nič od spanca. Zato sem se odločil, da dam čez noč palice ven. Bom zjutraj raje zgodaj vstal in nadoknadil izgubljeni čas. 

Ponedeljek, 10.06.2013 

Zjutraj sem se zbudil nekaj do 6h. Nahranil sem si pozicije in zmetal vse sisteme na svoja mesta. Skuhal sem si kavo in užival ob pogledu na jutro in naravo, ki se je prav tako prebujala. 

Veleluska

Prvi jutranji prijem sem imel okoli 7h. Prijel mi je manjši veleluskinar, katerega je premamila kombinacija meteor bojle in ene sadne bojle. 

Palici nastavljeni na glavnem krmišču

In pa tretja palica nastavljena na drugo krmišče

Tisti dan so se mi prijemi v manjših razmakih vrstili vse do 12h.

Še en debelušček

Vse ribe sem dobival na glavnem krmišču. Zato sem v glavi vedno bolj premleval kaj storiti s tretjo palico, palico kjer imam nastavljeno za amurja. Ali je smiselno še vztrajali, kljub temu da ni nekega efekta? Odločil sem se, da spremenim taktiko in začnem s tisto palico loviti na zig rig sistem. Uporabil sem enako vabo kot zadnjič, košček rumene in črne penice. Dolžino fluocarbona sem uporabil dobre 3m. Poleg vabe sem vrgel še par raket počasi tonečih peletov.

Pri sistemih na glavnem krmišču sem uporabljal tudi pva vrečke katere sem napolnil z enakimi peleti.

pva materiali se čez čas v vodi razstopijo

Moj trud je bil kmalu poplačan. Na ta sistem sem imel v roku ene ure tri prijeme. Dva sem dobil ven, tretji se mi je pa zapletel med veje. Zato sem skočil na čoln in se odpravil reševati ribo. Nekaj časa je še vztrajala v grmovju, zato sem ji malo popustil zavoro. Riba je kmalu našla pot iz vejevja in borba se je nadaljevala. Slabost zig rig sistema je, da imaš zelo dolgo predvrvico, v mojem primeru dobre 3m. In s takšnim sistemom sam ribo spraviti v čoln je izjemno težko. Po več neuspelih poskusih, se mi riba obrne in v hipu je bila rešena. Niti nisem bil slabe volje, ker sem se potrudil kolikor je bilo v moji moči. 

Nekaj časa sem še vztrajal na zig rig sistemu, ko pa sem opazil, da riba ni več toliko aktivna na površju, sem zamenjal sistem z navadnim. Razmišljal sem kaj bi dal za vabo. Nisem se hotel ponavljati z ostalima sistemoma, zato sem tokrat stavil na domačo bojlo DC Baits, aroma sliva. Ker so bojle zelo mehke, sem jih nekaj vzel iz posodice in jih pustil na zraku, da so se vsaj malo posušile.

Ves moj trud je bil kmalu poplačan, saj sem dobil na to bojlo kar nekaj rib. Tisti dan sem na suho spravil 9 krapov. Nekaj rib sem izgubil zaradi bližnjih grmov. Riba je v borbi za preživetje hitro našla pot do grma. In na razdalji na kateri sem lovil je bilo ribo skoraj nemogoče ustaviti pred begom proti grmovju. Takrat mi ni preostalo drugega, kot da sem jo počasi spravljal mimo vej in korenin. V večini mi je uspevalo, nekajkrat sem šel s čolnom, večina pa kar iz obale. Je pa bila slabost teh ovir, da sem zelo pogosto zgubljal svince. Safety clipi katere uporabljam pri navezi so narejeni tako, da se lahko riba reši svinca. Svinec med ovirami pade dol. Po svoje je to dobro, a za ribiški žep niti ne. :)

Pripravil sem si okusno kosilo. Tokrat sem prvič vzel poleg žar za enkratno uporabo. Čeprav sem bil v dvomih glede njegove uporabnosti, se mi je super obnesel.

Kosilo

Proti večeru so se mi spet začeli dogajati kratki piski. Spet je prišel somič na krmišče. Počasi sem se že nehal obremenjevati z njimi in sem dal spet palice ven. Čez dan sem se lepo nalovil, tako da tudi če mam ponoči palice zunaj je tudi ok. Pa še zjutraj bom spočit. Zvečer se je pooblačilo in začele so padati prve kaplje dežja. Udobno sem se zleknil v ležalnik in ob poslušanju kapljic dežja, ki so udarjale ob šotor kmalu zaspal.

Torek, 11.06.2013

Zjutraj sem se kot ponavadi zbudil ob 6h. Ob pogledu na oblačno in deževno jutro me je zmrazilo. Sicer so napovedane plohe in nevihte, vendar ko sem na telefonu preveril radarsko sliko padavin, mi je bilo hitro jasno, da bo večina dneva deževalo. Zato sem si pripravil dežno obleko, zunaj pa sem pustil samo najnujnejše.

Nič kaj obetavni pogled

Dež je padal v intervalih, vse do 13h, nato pa je za dobro uro prenehal. V tem času sem dokrmil pozicijo in zamenjal vabe. In ravno na drugi palici, katero sem imel na glavnem krmišču, sem imel prijem. Sistem sem imel tik ob boji. Riba se ni zagnala proti grmovju ampak je plavala levo in desno. Zato sem takoj pomislil, da je nekaj večjega. In kot zakleto mi je šla za bojo, katera se je počasi potopila. Ponavadi ko se to zgodi, se boja ko gre riba mimo spet postavi v prvotno lego. Vse do sedaj. Počasi sem ribo spravljal proti obali. Na čoln nisem upal, ker sem imel še dve palici v vodi. In ponavadi je kot zakleto ravno takrat prijem. Ribo sem z občutkom počasi spravljal proti sebi. Takoj ko sem jo videl na površju mi je začelo pospešeno biti srce. Zgleda lep komad! S tresočo roko sem držal podmetalko in upal, da se mi ne sname. Uspelo mi jo je zajeti in veselje je bilo nepopisno. Odnesem jo do blazine. Dokler je bila pokrita je bila še mirna. Skočim v šotor po fotoaparat, katerega sem imel na stativu. Ker teren, kjer sem imel blazino visi je zelo težko držati ribo in se istočasno slikati. Na fotoaparatu imam nastavljen avtosprožilec, samo pritisniti moram da začne odštevati. In v tistem trenutku, ko sem pritisnil tipko na fotoaparatu, se je ribi zmešalo in komaj sem jo za silo prijel. In kot zakleto, ko je timer na fotoaparatu odštel in je začelo slikati, se mi je riba spolzela iz rok, prevrnila fotoaparat in ni mi preostalo drugega kot da sem ribo spustil nazaj v vodo. Celi moker sem hitel preveriti stanje fotoaparata. K sreči je padel na mokro zemljo tako da je bil samo umazan. Jezen nase, da sem dovolil kaj takega, vržem sistem nazaj v vodo. Uspelo mi je ujeti lepo ribo in še te mi ni uspelo poslikati. Vsaj stehtal sem jo, če ne drugega. Lepa 13tica. Še večji šok doživim, ko pogledam kje je boja. Tam kjer bi morala biti je ni. Riba se je med prijemom z silkom zapletla v bojo in kot kaže jo je z utežjo vred premaknila v večjo globino. Takoj sem šel na čoln in jo iskal. A vse to je bilo zaman. Boja je morala biti konkretno potopljenja, drugače bi se jo iz čolna moralo videti. Še bolj jezen sem se odpravil proti obali. Razmišljal sem kaj storiti, boja ni glih poceni, skupaj z lučko me je prišla 60 eur. Ni drugega, kot da počakam, da se zjasni in bom plaval tja. Mogoče mi jo bo uspelo z nogami občutiti. 

Okrog 14h popoldan je nehalo deževati. Vse bolj sem razmišljal kako bi našel bojo. Voda je imela na površju okrog 20°C tako da ni bila premrzla. Bolj sem se spraševal kako je kaj pametno plavati tako daleč, sploh ker se v teh gramoznicah utopi veliko ljudi. Zato sem se odločil da se do tja odpeljem s čolnom, nato pa skočim v vodo. Čoln imam tako skozi pri sebi, če bi karkoli bilo se ga lahko primem. Dobre pol ure sem plaval v krogih in z nogami tipal za bojo. In kot zakleto zaman. Na koncu sem obupal zato sem s čolnom vred odplaval proti obali. 

Kmalu za tistim, ko sem se stuširal in obrisal, sem imel prijem. In to na tretji palici, kjer sem imel bojlo z aromo slive. Dril je bil močan, riba se nikakor ni hotela predati. Kar nekaj časa sva se dajala in končno mi jo je uspelo spraviti do podmetalke. Takoj ko sem jo zagledal v mreži me je oblil adrenalin. Riba je še večja kot tista, ki mi ni bila usojena! Prvo sem jo odnesel do vreče za vaganje in jo stehtal. Kazalec je se ustavil na 15kg! 

Prelepa luska

Žal so slike takšne kakršne so, ker sem bil sam in se je na takem terenu zelo težko slikati. Pri samosprožilcu pa tudi ne morem spreminjati nastavitev, tako da slika vse samodejno. Kljub temu sem bil zadovoljen, to ribo mi je vsaj uspelo poslikati. :) Z velikim veseljem sem si jo še zadnjič ogledal, ji oskrbel rano in jo vrnil nazaj v njeno kraljestvo. Občutek, ko dobiš tako lepo ribo je nepopisen. Odprl sem si pivo in ga z veseljem popil. Adrenalin, ki ga doživiš ob takem prijemu naredi svoje, zato kar nekaj časa potrebuješ, da se pomiriš. Ponovno sem navezal enako bojlo in vrgel sistem nazaj v vodo. Ker na glavnem krmišču že nekaj časa ni bilo prijema sem potegnil palice ven. Takrat me je na eni palici pričakal zamotan sistem. Ponavadi ko somič grize vabo se rotira in ti celotni sistem pošteno zamota. Na drugem sistemu me je pričakal takšen pogled.

Lepo obglodana bojla

Malo je še manjkalo in somiči bi bojlo v celoti požrli. In to v roku ene ure. Problem je bil v tem, da sem imel dokaj mehke bojlije, za somiča moraš imeti pa konkretno posušene, da so trde kot kamen. Ni mi preostalo drugega, kot da sem zamenjal vabo in vrgel sistem nazaj v vodo. In tako sem delal skoraj vsako uro, saj mi vaba ni zdržala dalj časa. Velikokrat se mi je zgodilo, da sem ven potegnil prazen sistem. Zato sem vedel, da bo ribolov zelo težak in se bo treba za vsako ribo maksimalno potruditi.

Vse dni je pihal veter

Zvečer sem dal ponovno palice ven. Nekako se mi ne da ukvarjati s kratkimi piski in nadležnimi somiči. Poleg tega bi moral vsako uro na novo nastavljati vabe, saj več časa ne zdržijo. Malo so me somiči presenetili, saj nisem pričakoval, da bodo tako agresivni. Drugače bi se nanje bolje pripravil. Obvezno bi moral posušiti vse bojlije, poleg bi moral vzeti zaščitno mrežico, ki je namenjena ravno za zaščito bojlijev pred somiči in raki. Tudi tigrov orešček bi prav prišel. Gre namreč za orešček, katerega somič presenetljivo ne mara. Saj se zgodi, da plani po njem, vendar večinoma ga pusti pri miru. Pri naslednji kampaniji se bo potrebno na to nadlogo bolje pripraviti.

Sreda, 12.06.2013

V upanju, da mi uspe ujeti kakšnega jutranjega kapitalca sem se zbudil okrog 6h. Ponovno sem dohranil pozicijo in vrgel vse tri sisteme nazaj v vodo. Z mislimi sem bil že pri pakiranju, razmišljal sem kdaj bi zaključil. V teh treh dneh sem se lepo nalovil, kljub vsem težavam, ki mi jih je povzročal somič mi je uspelo ujeti tri ribe nad 10kg. Ujel sem lusko težko 15kg, dva zrcalarja težka 13kg in 11,5kg. Količinsko sem ujel 17 krapov, 2 babuški in 2 somiča. Kar nekaj rib sem izgubil med vejami, vendar če loviš tako blizu grmovja je pač tako.

Ob pitju jutranje kave sem razmišljal, kako sem lahko izgubil bojo. Moral bi imeti masko za potapljanje, tako bi jo mogoče še našel. Ni mi preostalo drugega, kot da sem se sprijaznil s tem. Zdaj tak nimam več kaj narditi. Ob pogledu na vso opremo sem se odločil, da bom tokrat peljal dve rundi. Nima smisla da nekaj na silo tlačim na čoln, pa še veliko vrečo polno smeti sem imel. Zato sem na čoln naložil tisti del opreme, katere nisem več potreboval. Ker je začel pihati močan severni veter sem rabil kar nekaj časa, da sem prišel na drugo stran. Ko sem se peljal v drugi prestavi je bila sila vetra takšna, da sem bil na miru. Šele ko sem se peljal v četrti prestavi, sem se premikal. Na drugi strani sem zložil opremo v avtomobil in se odpravil nazaj proti poziciji.

Ker mi ni dalo miru, sem se zapeljal mimo glavnega krmišča, tam kjer sem imel prve dni postavljeno bojo. Nekaj časa sem krožil po vodi in opazoval, če bi se mi kje prikazala boja. Dokler je bilo sonce za oblaki se je ni videlo, kar naenkrat pa sonce pokuka izza oblakov in naenkrat vidim potopljeno bojo. Bila je potopljena vsaj meter in pol. Hitro ugasnem motor in si slečem majico. Vendar ko sem hotel skočiti v vodo ugotovim, da je spet ne vidim. Sonce se je ponovno skrilo za oblake in boja je spet postala nevidna. Krožil sem še dobrih 15min po poziciji in iskal bojo. Veter, ki je pihal direktno v mene me je nosil sem in tja. Končno se je spet pokazalo sonce in naenkrat vidim pod vodo vrh potopljene bojle. V trenutku sem skočil v vodo in z nogami občutil bojo. S prsti na nogi sem jo prijel in jo skupaj z utežjo predvignil z dna. Našel sem jo! Hitro sem jo spravil v čoln in skupaj s čolnom vred odplaval nazaj proti obali. Ponosen nase, da mi jo je končno uspelo najti sem se stuširal in obrisal. Takrat mi je bilo vseeno za vse. Samo da jo spet imam. Tisti, ki si opreme ne kupuje sam ne ve kako je to. Jaz, ko si moram pa vse sam kupiti pa vsako stvar še toliko bolj cenim. Do 12h sem pospravil svoj tabor in kmalu sem zapustil pozicijo. Še zadnjič sem se iz čolna ozrl proti poziciji in si rekel, se vidimo prihodnjič.

Lep pozdrav!