Zadnja kampanja v letu 2013

Ko pomislim, da je že skoraj konec leta me kar zmrazi. Ni dolgo od tega, ko sva s Hiršem po največjem snegu dobesedno gazila do vode, ker nisva več zdržala dolge zime in predolgega premora. Prav tako je še svež spomin na prvo kampanjo, ki sva jo preživela za to vodo prve dni v mesecu marcu. In sedaj bo kmalu konec leta. Zato sem razmišljal, da bi bilo dobro zaključek sezone narediti na isti poziciji, na kateri sem sezono začel. In ravno na tej poziciji sem v Hočah dobil svojega največjega krapa.

Vedno bolj sem se spogledoval s koledarjem in razmišljal, kdaj bi se lahko odpravil za vodo. Ker moja večina vikendov dela, mi nikakor ni šlo skozi. Zato sem se odločil, da v službi vzamem tri dni dopusta in odlovim kar med tednom. Planiral sem od srede pa vse do petka. Nekih posebnih priprav tokrat nisem delal. Tudi čoln in sonar sem pustil doma. Pred časom sva si s Hiršem nabavila pečke, tako da jo bom tokrat lahko tudi sprobal. Zdaj bo še posebej prišla prav, saj zima že pošteno trka na vrata, ponoči se temperature spustijo krepko pod ničlo. In ni lepšega kot zaspati v toplem šotoru...

Sreda, 27.11.2013

Za vodo sem se odpravil v sredo zgodaj zjutraj. Okrog 5h sem si s svetilko že razsvetljeval pozicijo in razmišljal kje bi si kaj postavil. Poleg sem imel manjši šotor, katerega sem nabavil pred kratkim ravno za pozicije, kjer si omejen s prostorom. In na takšnih pozicijah nimam s svojim Star Baits šotorom kaj iskati, saj je prevelik. Zato mi bo ta manjši še kako prav prišel. 

Vremenski podatki:
Temperatura zraka: ponoči: med -4°C in -5°C, podnevi: okoli 4°C
Vreme: pretežno jasno
Veter: severni
Zračni tlak: 1030hPa, konstanten

Še preden se je začelo daniti sem imel vse postavljeno. Odločil sem se, da bom tokrat poleg vsakega sistema uporabil pva mrežico. Zato sem si jih pripravil večje število, različnih okusov.

Večinoma uporabljam pva mesh od Foxa, velikosti 25 in 35mm

Kmalu so bili sistemi na svojem mestu in šele takrat sem začel pogrešati kobro. In kot zakleto sem jo pozabil doma. Nič, ker sem lovil na preveliki razdalji, do tja frača ne leti, mi ni preostalo drugega kot da sem prijel za spod palico in začel hraniti. 

Razmišljal sem kako se bo kampanja odvila. Voda je že konkretno mrzla, tako da bi se moralo poznati na sami aktivnosti ribe. Naveze sem si delal krajše, prav tako sem imel manjši razmak med trnkom in samo vabo. Malo me je skrbel severni veter, ki je te dni konstantno pihal in dajal še bolj mrzel občutek. K sreči se je v četrtek zjasnilo in posijali so prijetni sončni žarki. 

Prvi prijem sem dočakal šele v sredo proti večeru. Čez dan ni bilo niti pikerja, sprejemnik se mi je prvič oglasil šele ob 17.30h. Ker sem ravno postopal okrog šotora sem bil hitro pri palicah. Hladna voda se še kako pozna pri samih prijemih, ki niso več tako močni kot v poletnih mesecih. Dostikrat samo nekajkrat zapiska in potem zelo počasi pobira laks. Zato sem imel zavore na rolah odprte skoraj do konca. Takoj ob zategu sem vedel da sem ujel nekaj majhnega. Ob prvem pogledu lise na vodi sem bil prepričan da se je ujela babuška. Vendar je bil krap in še ta je imel slabo kilo. Takoj sem pomislil na vložence, ki so jih prejšnji vikend vlagali v vodo. Zamenjal sem vabo in jo s pomočjo luči na drugi strani vrgel proti sredini. Ker se je pošteno shladilo sem se usedel v šotor in vklopil pečko. Šotor se je v trenutku zagrel in postalo je prijetno toplo. Vse do naslednjega prijema. Ob 20.30h se mi ponovno oglasi sprejemnik. Tokrat malo večja luska, krap 11kg.

   

Ko je zunaj krepko pod ničlo in se moraš sam slikati z ribo, ki je mrzla da jo komaj držiš ti adrenalin, ki te ob prijemih preplavi še kako pomaga. Kljub temu sem hitro spoznal, da če se bo ponoči tako nadaljevalo, bom moral paziti in se preden bom šel ven zategniti pošteno obleči. To skakanje iz toplega šotora na mraz zna biti za zdravje še kako nevarno. Ponoči sem imel še nekaj prijemov, vendar nič večjega. Največji je imel nekaj čez 8kg. En se mi je snel nekaj metrov pred obalo. Takoj sem preveril sisteme in ostrino trnka, vendar tu nisem našel vzroka. Predvidevam, da se v štartu ni dobro piknil. Noč je bila po večini neprespana. Spal sem na obroke, saj me je aktivnost ribe v intervalih dvigovala iz tople spalke. Zato sem si zjutraj privoščil malce daljši spanec, tako da sem bil pokonci ob pol osmih.

Četrtek, 28.11.2013

Sončni vzhod

Termometer je kazal -4,5°. Tako da ob pogledu na zamrznjene stvari niti nisem bil presenečen.

Blazina in vreča za vaganje sta bila konkretno zamrznjeni

Še večji problem mi je povzročala zmrznjena posoda za vodo, sploh ko sem si zaželel jutranje kave. Posoda je bila v celoti zamrznjena, ko sem poskušal odpreti pipico na posodi mi je le-ta ostala v rokah. Plastika se je kar odlomila. Obrnil sem posodo na bok in jo pustil na soncu da se je vsaj za silo odtalila. Nato sem z nožem za silo spravil toliko ven, da sem si lahko skuhal kavo. Nisem si mislil, da bo ponoči tako stisnilo, drugače bi posodo postavil v šotor.

Zbudil sem se v krasno sončno jutro. Kar nekaj časa sem se grel na stolu in užival v pogledu na vodo.

Ob 10h sem imel še en nerealiziran prijem, takrat sem se začel spraševati o vzroku. Ni mi najbolj všeč, da zgubljam ribe, sploh zdaj ko bi se dalo dobiti kaj lepšega. Največ prijemov sem imel na ready made bojle CC Moore Meteor in CC Moore Live System . Nekaj prijemov sem imel tudi na pelete jagoda - kri, vendar sem jih kmalu zamenjal, saj so postajali vedno bolj zanimivi babuškam, ki pa niso bile ravno moje ciljne ribe.

Čez dan je bilo po večini umirjeno, dobil sem eno babuško to je bilo pa tudi vse. Poskušal vsem vse žive variante in kombinacije, vendar riba ni pobirala. Razmišljal sem ali me spet čaka pestra noč. Zanimivo mi je predvsem to, da že celo leto lovim na tej vodi in nikoli se nisem ponoči nalovil, vedno v jutranjih urah in proti večeru. Tokrat je bilo pa ravno obratno.

Takoj ko je padel mrak se je začelo.

Nekaj časa sem še vztrajal s slikanjem, potem pa se mi ni več dalo in sem jih začel spuščati takoj nazaj. Začel sem se zavedati, da je to moja zadnja noč. In še vedno nisem uspel spraviti na suho željene ribe. Tudi to noč so se prijemi dogajali v intervalih. Ravno toliko, da sem zaspal in že sem imel prijem. Je pa toliko bolj luštno priti v topel šotor in se pogreti. Razmišljal sem kako sva s Hiršem točno na tej poziciji v začetku marca odlovila kampanjo, takrat je bilo ponoči -8°C. Pa še brez pečke sva bila.

Pečka vredna vsakega evra

Ta pečka je res odlična naložba, dokler je nimaš se niti ne zaveš kaj zamujaš. Ima vsa potrebna varovala, tako da jo lahko brez dvomov prižgeš in pustiš goreti celo noč. Termostat bo sam poskrbel, da se bo preklapljala ko bo padla pod želeno temperaturo. Res super stvar. Z njo sem si grel šotor celo noč in sem v celi noči pokuril samo kilogram plina.

Petek, 29.11.2013

Tudi to jutro sem malo dlje poležaval. Nekako se je težko spraviti iz toplega šotora. Vendar želja po ujeti še kakšni ribi je premagala, zato sem šel zamenjati vabe in dohraniti krmišče.

Mraz jim ne pride do živega

Počasi sem se začel zavedati, da bo treba začeti pospravljati. Ker je bil lep sončen dan, sem v miru vse postopoma pospravljal. Vmes sem imel še nekaj prijemov, ki so začeli nakazovati, da bo riba začela delati tudi čez dan. In to ravno zdaj ko zaključujem. Kljub temu, da sem imel 21 prijemov, od tega realiziranih 15, sem bil malo nezadovoljen, saj mi ni uspelo ujeti kakšne bule. Bula pravim krapom, ki se v jesenskem času nažirajo in pridobivajo na teži, s katero bodo čez zimo lažje preživeli. In ravno te bule so za nas kraparje zanimive. Kljub temu, da sem imel še vse sisteme v vodi nisem imel upanja. Nikoli se mi še ni zgodilo, da bi imel kak večji šus zadnje trenutke ribolova. Zato sem tudi pospravil podmetalko in blazino. Vse sem že imel v avtomobilu, le s palicam sem še čakal. Te manjše krape sem odpenjal kar v vodi. In ravno ko sem še preverjal ali sem vse pospravil se mi oglasi sprejemnik. Poteg niti ni bil tako močan, nekaj kratkih piskov potem pa počasno odvijanje silka. Hitro sem bil pri palicah. Ob prvem zategu sem začutil močnejši upor, upor na katerega sem čakal celotno kampanjo. Takoj sem pogledal kako se giblje laks, riba ga je vozila levo in desno. Kadar gre laks tako imam vedno večjo ribo. Poln adrenalina in navdušenja sem jo počasi spravljal proti obali. Nikakor je nisem hotel izgubiti, zato sem si vzel še več časa za sam dril. S pogledi sem po vodi iskal liso, da bi lahko čimprej ocenil kako velika je riba. Kmalu se je riba le vdala in popustila, tako da sem jo spravil na površje, kjer se je obrnila in končno sem jo zagledal. Lep komad! V istem trenutku pa pomislim, da imam podmetalko v avtu, le-ta pa stran vsaj 20m. Začel sem kleti in razmišljati kaj zdaj. Ribe mi je škoda, da bi jo v vodi odpel in spustil brez da bi jo poslikal. Zato sem spustil zavoro in dal ribi nekaj metrov silka. Toliko da sem s palico v rokah prišel do avtomobila in zagrabil podmetalko. Hitro sem bil spet pri robu. Z eno roko sem držal palico, z drugo pa sestavljal podmetalko. Ta čas se mi je zdel kot da traja celo večnost. Končno je bila sestavljena in ribo sem zajel v mrežo. Oddahnil sem si, vendar to je bil šele prvi korak. Tudi blazino sem imel v avtu. Pogledal sem čez ramo in iskal ribiča, ki je malo prej hodil mimo in blinkaril. Bil je že na drugi strani mostu pri prvi jami. Poklical sem ga na pomoč in hvala bogu me je slišal. Drugače bi bila težka, sploh ker sem imel fotoaparat in stativ že v torbi.

Prava bula

To je riba s katero sem želel na tej vodi zaključiti sezono. Prvič se mi je zgodilo, da sem celo leto lovil samo na eni vodi. Letos sem spravil skupaj 33 lovnih dni, lani jih je bilo 35. Če potegnem črto skozi celo sezono sem lahko več kot zadovoljen. Iz vsake kampanje prihajam poln novih izkušenj in spoznanj, spoznavam vodo, ki je več kot zanimiva. Vsaka pozicija ti ponuja nekaj več, tako da je ribolov vsakič drugačen. Lahko rečem, da me je ta gramoznica osvojila, sem se z veseljem vračam. Ena redkih vod pri nas, na kateri so zadeve poštimane in je riba zaščitena. Če se bo nadaljevalo v tej smeri, bo to ena izmed najboljših vod daleč naokoli. Vendar dosti je na nas ribičih. Nobene vode se ne da 100% zaščititi, vedno se bodo našli kalibri, ki ne bodo spoštovali pravil. In na nas je, da bomo takšne spravili na realna tla. Tu se ne gre samo o tem, kako delati z ribo. Treba je spoštovati okolico in ohranjati naravo čisto. Prav tako mi je všeč medsebojna pomoč med ribiči, ki ti brez vsakršnega dvoma priskočijo na pomoč.

Lep pozdrav do naslednje sezone...