sreda, 18. maj 2011

Pomladna kampanja v Dupleku

Po zanimivi prvi kampaniji v letošnjem letu, sva se z Miranom odločila, da podobno ponovima konec maja. Ta čas sva določila predvsem v upanju, da bo takrat riba končala s svojim drstom in se bo spet začela prehranjevati kot ponavadi. Zadnja leta je te drste težko napovedati, sploh ker se vreme spreminja in letni časi niso več takšni kot so bili. V službi sva si porihtala dopust in začela s pripravami. Ker so imeli pred leti na tej vodi probleme z zaraščenostjo račje zeli, so problem rešili tako, da so v vodo vložili amurje, ki so rastlinojedci. Zaradi tega sva poleg bojlijev vedno stavila tudi na koruzo, ki jo amurji še kako radi pobirajo, prav tako se ji ne uprejo niti krapi. V ribiških trgovinah sva nabavila manjkajoči drobni material in si pripravila naveze. Naveze si pred kampanijo vedno pripravim, saj tako pri menjavanju trnkov za vodo prihranim čas. Enkrat si bom vzel čas in svoje naveze poslikal in objavil na svojem blogu. 

Za kampanjo sva si rezervirala termin med 18.5. in 22.5.2011. Začela sva v sredo popoldan, zaključila pa v nedeljo dopoldan. 

Priprava opreme
Kot vedno je bilo najprej potrebno znositi vso opremo. Pri dupleški gramoznici lahko avto parkiraš nekje 30m stran od pozicije, tako da je dokaj blizu za znositi. Kljub vsemu pa je to opravilo ki ga zaradi navdušenja nad ribolovom z veseljem opravljam. 

Markiranje
Sledilo je markiranje pozicije in določanje kje bo kdo lovil. Naj omenim, da je voda kar zahtevna, saj so bile pred leti tukaj močne poplave in je reka Drava v to vodo znosila veliko podrtih dreves in ostalih ovir, ki so še danes prisotne na dnu vode. Torej slabost za ribiče, saj se kaj hitro zgodi, da imaš henker (beri: trgaš naveze). Po markiranju sva si postavila tabor in spila zasluženo pivo. 

Moj šotor
Po popitem pivu sva začela s spodanjem. Gre za hranjenje pozicije, kjer sva si jo prej z markerjem označila. Hranila sva predvsem s partiklom (koruza, ptičja hrana, konoplja, mleti peleti in bojliji). Na vrhu sva pa še s fračo nametala cele bojlije. Prvi dan sem imel v planu hranjenje z raketo, sem pa imel poleg tudi čoln, s keterim sem naslednji dan nahranil poziciji. Dan se je počasi prelevil v noč in počasi smo postajala nestrpna. Kmalu za tistem se oglasi signalizator na moji palici. Poteg je bil tako močan, da mi je swinger (beri: označevalec prijema) premetavalo gor in dol.V trenutku sem bil pri palici in zategnil. Takoj sem vedel, da je na drugi strani amur. 

Prva riba kampanije
Dril je bil res fenomenalen, pri amurju je skoraj vedno tako, saj mu torpedasto telo omogoča, da se lahko močno upira. Počasi sem ga spravil do podmetalke, kjer ga je Miran zajel. Ta trenutek, ko je riba pred podmetalko je vedno napet in ga je težko opisati. Nikoli ne veš, ali se bo riba zadnji hip rešila, ali pa ti jo bo uspelo zajeti. Tudi ko je amur v podmetalki ni nujno, da je ujet. Se je že zgodilo, da se je v borbi za življenje zagnal skozi mrežo podmetalke in jo dobesedno strgal.

Moj največji amur
Tudi slikanje z ribo je poseben dogodek. Kdo še ni držal žive ribe v rokah misli, da riba otrpne in je pri miru. V resnici je pa ravno nasprotno. Sploh amur, ki se tudi po tem ko je na suhem, ne preda in se še vedno upira, zato je slikanje z njim zelo težko. Po slikanju smo ribo spustili nazaj vodo. Vesel in poln občutkov si nastavim novo vabo in zaradi mraka vržem sistem malce na slepo. Kmalu po mojem prijemu se oglasi Miranov signalizator. Hitro steče do palic in zategne.

Prvi Miranov prijem na kampanji

Počasi in z občutkom je spravljal ribo k obali kjer sem jo čakal s podmetalko v roki. Ujel je lepega krapa luskinarja. Po obveznem slikanju je sledil izpust. Prav lepo je videti ribo kako odplava nazaj v svoje kraljestvo.

Prva Miranova riba kampanije
Oba sva bila zadovoljna, da sva prvo noč dobila ribi. Noč je bila dokaj topla, saj se je v tem času ozračje že lepo ogrelo. Po napornem prvem dnevu sem se udobno zleknil v spalko in zaspal. Moram priznati, da na ribolovih vedno dobro spim. Mogoče je kriv svež zrak ali pa vso delo, ki ga je potrebno postoriti preden se ribolov sploh začne. Zjutraj sem si nastavil alarm na telefonu ob 5h, ker sem želel ponovno nahraniti pozicijo. Na ribolovih se vedno zgodaj zbujam, saj poleg hranjenja pozicije vedno uživam ob pogledu na sončni vzhod. To je res lep dogodek, ki ga vsakomur priporočam, sploh ker ga v današnjem tempu življenja redko opazimo. Danes sem se odločil, da bom poleg hranjenja s spod palico nahranil tudi iz čolna.

Moj gumenjak
Hranjenje s partiklom
 Čez dan je bilo dokaj mirno, večinoma sva dobivala vložence, ki so prišli na najino krmišče. 

 
Eden izmed vložencev
Je bilo pa zanimivo, ker so se vloženci resnično upirali in si imel vedno občutek, da je na koncu laksa kaj večjega. 

Dan je bil zelo vroč, zato smo se večinoma časa zadrževali v senci. Pripravili smo si okusno kosilo.

Kosilo
Ker se je bilo treba malo razgibati sva šla nahranit poziciji. 


Spodanje
Počasi se je začelo nočiti in sledil je prijem na moji palici. Manjši krap je prijel na dipano bojlo Star Baits Tuna Max. Ta bojla se nama je na tej vodi izkazala za uspešno.

Manjši krap

 Prav tako je manjšega krapa ujel tudi Miran.

Tudi ta noč je bila brez večjih posebnosti. Zato sva zjutraj spremenila taktiko in nahranila večinoma z bojlami in halibut peleti. Predvsem sva hotela privabiti večjo ribo na najino krmišče. 

Sončno jutro



Dan je bil zelo vroč zato je bilo tudi večinoma vse v znamenju vložencev, velika riba ni hotela pobirati najinih priboljškov. Zvečer, ko je temperatura padla je končno sledil pravi prijem, prijem katerega sem čakal celo kampanijo. Ker smo sedeli pred šotori, sem bil takoj pri palici. Že ob zategu mi je bilo jasno, da je nekaj večjega. Samo upal sem, da se mi kje ne sname. Malce sem popustil zavoro, ker sem si resnično želel spraviti to ribo na kopno.
Borba z ribo

Moj največji dupleški krap


Po tej ribi mi je bilo roko na srce že skoraj vseeno, če na tej kampaniji še kaj dobim. Izpolnil sem si oba cilja, ujeti svojega največjega amurja in krapa na tej vodi. To je bila največja riba kampanije. Ostale dni sva ujela predvsem manjše vložence, ki so nama popestrili dneve. Sploh Miran jih je potegnil na suho kar nekaj, saj se je odločil, da bo dal na eno palico krmilnik, za vabo pa sladko koruzo. 


Če potegnem črto skozi celotno kampanijo lahko mirno napišem, da sva bila oba zadovoljna. Ujela sva kar nekaj rib, med njimi tudi nekaj večjih. Poleg vsega pa se iz kampanije v kampanijo nekaj več naučiva in tako nabirava potrebne izkušnje. Oba sva se nalovila in kar je najpomembneje uživali smo na svežem zraku. Sedaj sem pa z mislimi že pri naslednji kampaniji...