Vrnitev na Carp Dream Lake - Madžarska

Nazadnje sva bila z Miranom na tej vodi junija. Ker je takrat riba delala zelo slabo, sva se odločila, da se sem še vrneva. In ker je bilo treba nekako zaključiti skupno sezono, sva si rezervirala termin ravno tu in celo na isti poziciji kot nazadnje. Pa da vidimo, če je bil za najin neuspeh na tej vodi res kriv drst. Oba sva si uskladila dopuste in si rezervirala termin med 19.8. in 24.8.2011, od petka pa do srede. Sledile so priprave, nabava manjkajočega drobnega materiala, hrane in ostalih nujnih stvari. Za vodo sva prispela v petek popoldan. Ker je bilo vremenska napoved obetavna, sva najprej postavila palice in rod pode (beri: stojala za palice). Markirala nisva, saj sva bila na isti poziciji že v začetku junija. Na tej poziciji mi je všeč, ker imaš celi polotok zase, nihče se ne vozi mimo in imaš mir. Malce je moteča bližina avtoceste, na drugi strani vode, vendar se čez čas navadiš in avtov niti ne opaziš. Ko so bili sistemi v vodi je sledila postavitev šotora. Vremenoslovci so napovedovali vroče dni, zato sem se odločil, da postavim čez šotor tudi winterskin (beri: pregrinjalo), ki poleg dodatne zaščite pred dežjem in mrazom, ščiti šotor tudi pred vročino. Prav tako sem poleg vzel paviljon katerega sva postavila pred šotore, da bi imela senco.

Sledilo je zasluženo pivo. Udobno sva se namestila na stole in razmišljala kakšno taktiko bova ubrala. Ozrla sva se v nebo in zaradi bližujočih se temnih oblakov sva pomislila, da se bliža manjša ploha. Medtem pa je kot strela z jasnega začelo močno pihati. Na tem polotoku si še bolj na odprtem in dodatno izpostavljen vetru, katerega takrat niti v najhujših sanjah nisva pričakovala. Naenkrat je začelo močno pihati. Sunek vetra je bil tako močan, da mi je dvignil rod pod, skupaj s palicami vred in ga vrgel po tleh. Videti je bilo, kot da bi zobotrebce zmetal po tleh. Pred očmi se mi je zameglilo. Hitro sem reševal kar se je rešiti dalo. Palice sem pospravil pod masivno mizo, ki je na tej poziciji. Lakse iz vseh rol sem imel namotane vsepovprek, saj se je vse zgodilo v trenutku in ga nisem imel časa naviti na role. Sunek vetra mi je polomil dežnik in paviljon, katerega sva si postavila, da bi nama med kampanijo nudil senco in pa streho ob morebitnih plohah. Žal ju ni bilo časa pospraviti na varno. Vse ostalo, kar se je rešiti dalo sem znosil v avto. Naj povem, da mi je sunek vetra prevrnil žar, ki ni niti malo lahek, edino jeklenka je ostala na miru, pa še to sem zaradi strahu pred strelami odnesel čimdlje od naju. 

Nekaj minut pred neurjem

Miranu je veter odpihnil okno z šotora, ki pa ga žal ni več našel. Vprašanje kje je pristalo. Prav tako mu je zvilo dežnik. Po tistem se je ulilo in ni nama preostalo drugega, kot da sva se skrila v avtomobil in počakala, da neurje mine. Jezen na vreme sem razmišljal, kaj vse mi je uničilo in koliko bo na koncu škode. Ker si opremo sam kupujem, cenim in pazim na vsako stvar, ki jo imam. Dež je kmalu ponehal zato sem šel oceniti kakšno je stanje na moji opremi.

Polomljen paviljon oz. kaj je še od njega ostalo

Moj dežnik

Nosilec je zvilo kot bi bil iz plastike...

 

Palice skrite pod mizo, hvala bogu jim ni bilo nič in so ostale cele

Še vedno v šoku, sem pregledal kaj se bo dalo rešiti, za paviljon in dežnik se nisem sekiral, bolj me je stisnilo, ko sem videl rod pod s palicami vred v zraku. Stojalo in palice so ostale cele, žal pa mi je ob pristanku po tleh zlomilo nosilec signalizatorja in pa swinger (beri: označevalec prijema). Ker imam še rezervni signalizator sem tistega uporabil, pri swingerju sem pa malo improviziral in ga za silo popravil, vsaj toliko da sem lahko normalno odlovil kampanijo do konca. To me je najbolj skrbelo, da bi zaradi uničene opreme moral še kje predčasno zaključiti. Tudi Miranu je neurje naredilo kar nekaj škode, k sreči je dežnik in mizico popravil, tako da je vsaj to porihtal.

Se je pa ob tem neurju pokazala kvaliteta šotora, ki je ostal trden tudi ob največjih sunkih vetra. Vsaj nekaj, sem si mislil...

Star Baits Traveller duo

Laks na palicah sem imel tako zamotan, da mi ni preostalo drugega, kot da sem sisteme na roke potegnil iz vode in odrezal zamotani laks. K sreči sem imel role polne laksa, tako da se tistih 80m laksa ni preveč poznalo, le naveze sem moral ponovno pripraviti. Imam pa ravno za take namene vedno zraven še dodatne glave polne laksa.

Zvečer sva šla hitro spat, mogoče zaradi vseh dodatnih naporov, ki nama jih je neurje naložilo na pleča. Preden sem zaspal, sem si sam pri sebi mislil, mogoče se nama bo vse na koncu povrnilo...

In res, sredi noči se oglasi daljinec, katerega imam med spanjem vedno blizu ušesa. V trenutku sem se predramil in segel po čelni svetilki. Napol obut sem odpiral zadrge na šotoru in stekel proti palicam. Ker imam na vseh signalizatorjih enake modre lučke, se vedno matram da napol v spanju ugotovim, na kateri palici imam prijem. Primem palico in zategnem. Poln adrenalina sem na drugi strani začutil lep upor. Na roli sem malce popustil zavoro, da se mi ne bi riba še kje snela. V tem času se je zbudil tudi Miran in mi prišel pomagati. Riba je bila zajeta s podmetalko in že se je začel ogled. 

Prva riba kampanije

Tehnica se je ustavila pri 12,74kg

Več kot zadovoljen, da mi je že prvo noč uspelo ujeti ribo nad 10kg sem se usedel pred šotor. Ker je bila pozna ura in me je zgodaj zjutraj čakalo hranjenje, sem šel raje nazaj spat. Kakšno uro kasneje se oglasi Miranov signalizator. V trenutku je bil pri palicah. Iz tople spalke ga vprašam, če je kaj večjega. Ponavadi se vedno sprašujeva, da vema če se splača prit iz tople spalke. Pravi, da je nekaj večjega, zato sem šel ven, da mu pomagam. Po nekaj minutni borbi je spravil na suho krapa.

Tisto noč sva imela še oba vsak po en prijem. Po neprespani noči me je zgodaj zjutraj zbudil alarm na telefonu. Nič, treba je nahranit pozicijo. Ker tokrat nisem imel zraven čolna, sem nahranil z spodom. Po nekaj metih sem odtrgal Red Mammo, raketo ki naj bi bila plavajoča. Kot se je izkazalo moja ni bila, saj je potonila kot svinec. Navezal sem si Spomb in hranil naprej. 

Za ta dan je bila napoved nekaj čez 30°C zato me je vedno bolj začelo skrbeti, kako bova preživela vse te dni brez sence. Čez dan je v šotoru prevroče tako da to odpade. Nekaj časa sva premišljevala kaj narediti. Tudi o tem se razmišljal, da bi se vsedel v avto in odpeljal do Lendave in nekje kupil podoben paviljon. A moška iznajdljivost in robinzonska žilica nama ni dala miru. Iz polomljenih in zvitih palic sva se odločila, da si narediva improvizirano streho.

Najprej je bilo potrebno postaviti ogrodje

Ker nisva imela vrvi, sva uporabila laks, katerega sem moral zaradi neurja odrezati iz svojih rol. Po kakšni uri dela je nastalo tole:

Najin nadstrešek

Streha je bila odlična, brez nje dvomim da bi zdržala vse te dni, saj na tem polotoku ni dreves, ki bi nama nudila senco. V prihodnjih dneh je prišel vročinski udar in se je živo srebro ustavilo šele pri 37°C. Hladila sva se tako, da sva bila do vratu v vodi, ki pa se je zaradi vročine pošteno zagrela. Za kosilo sem dal na žar čevape. Miran je medtem odšel na wc. Palice so mirovale in vse je kazalo na to, da bo tako tudi ostalo. Vendar le ni bilo tako. Med peko se mi oglasi signalizator. Pustim vse skupaj in stečem zategnit. Začne se borba z ribo, vmes pa se oziram čez ramo, kdaj bo prišel Miran, saj sem imel na žaru čevape, ki pa so bili že skoraj pečeni. Problem je bil v tem, da je bilo od žara pa do palic kar nekaj metrov, tako da nisem mogel kar tako do tja, saj nisem hotel izgubiti ribe. Spomnil sem se na telefon, katerega sem imel k sreči v žepu. Poklical sem Mirana, ki pa se je zadržal pri najinih sosedih. Hitro je pritekel na pomoč. 

Krap malo čez 12kg

Medtem je Miran ugasnil žar, tako da so ostali čevapi užitni. Komaj sva se spravila za mizo k zasluženemu obroku, že se mi oglasi drugi signalizator. Niti pojest nisem mogu v miru, že sem tekel zategniti. Na suho mi je uspelo spraviti največjo ribo kampanije.

Največja riba kampanije, krap 15kg

Po kosilu sva se zaradi hude vročine hladila v vodi. Popoldan sem imel še en prijem, tudi tega sem realiziral.

 Po tej ribi se mi je ustavilo. Ponoči nisem imel niti pikerja. Je pa zato imel več uspeha Miran in ujel lepo mrcino.

Miranov največji krap

Do jutra je imel še en prijem.

Po burni noči sva zaspala. Naslednje jutro sva poziciji dohranila. Ker je bil spet zelo vroč dan sva večino časa preživela v senci ali pa v vodi. 

Senčnik

Vmes je prišla na obisk ščuka. Tudi njo sva vrnila nazaj v vodo, čeprav je Miran vztrajal, da jo dava na žar. :)

Ta dan je minil brez prijema. Zgleda, da je vročina vplivala na ribe, saj se je voda kar konkretno zagrela. Zato sva pričakovala večjo aktivnost rib v nočnem času. Tudi noč je bila mirna. Občasno sem se v spanju predramil in poslušal ali se zunaj kaj dogaja. Ker ni bilo nič sem zaspal. Tudi naslednji dan so se vsi prijemi vrstili na Miranovih palicah. Zanimivo, kot bi presekal, se je pri meni ustavilo in začelo pri njem. Na suho je spravil nekaj krapov.

Tudi ta dan sem preživel brez prijema. Po obetavnem začetku in kar nekaj ribah nad 10kg se mi je ustavilo. A kljub temu sem bil s skupnim izkopičkom več kot zadovoljen. A kljub temu še nisem vrgel puške v koruzo. Še dva dni imava. V tem času se zna zgoditi marsikaj. 

Sončni zahod

Kljub temu, da sva pričakovala ponoči več prijemov, le ni bilo tako. Riba je nehala delati. Po eni strani se niti nisva sekirala, saj sva se tako vsaj dobro naspala in odpočila. Moram priznati, da te ta vročina kar pošteno utrudi. Poskušala sva različne naveze in vabe, naredila sva vse da bi nama le še uspelo prelisičiti kakšnega krapa.

Naslednji dan sem končno končal svoj post in ujel krapa.

Ker nama je počasi zmanjkovalo hrane sva se v gostilni dogovorila, da bova prišla na kosilo. Če boste tam jedli se je najboljše prej dogovoriti, ker vam pripravijo skoraj vse, zato se je dobro prejšnji dan dogovoriti, kaj bi jedli in ob kateri uri. Če odštejemo, da je pomfri plaval v olju je bil zato cordon blue presenetljivo dober. Po obilnem kosilu sva počivala in čakala, če se bo še kaj zgodilo.

Miran je ujel najmanjšo ribo kampanije

Ker je bil to najin zadnji večer in pa tudi zadnja letošnja kampanija, sva temu tudi nazdravila. 

Madžarsko pivo Soproni

Okrog pol dveh zjutraj pa na moji palici prijem. Noč je bila topla, zato sem imel šotorska vrata odprta in se bil hitro zunaj. Ujel sem še zadnjega krapa na tej kampaniji.

Zadnja riba kampanije

To je bil najin zadnji dan, zato sva zjutraj pospravila opremo in počakala da sta se šotora posušila, nato pa se odpravila vsak na svoj konec. S tem sva tudi zaključila skupno sezono, saj se bliža čas, ko bom dal palice na stran in sprejel drugo vlogo, vlogo ata. :)

 

Lep pozdrav do prihodnjič!