petek, 30. julij 2010

Prva kraparija...

Po plovčkanju na lokalnih ribnikih, mi je Boštjan omenil, da bi lahko kdaj šla na dupleško gramoznico loviti. In to za več dni. Seveda sem bil takoj za, saj že od nekdaj rad kampiram, če pa združim le-to še z fišingom pa toliko boljše. Določila sva datum in sledile so priprave. Ker sem do sedaj lovil samo na plovček je bilo treba nabaviti kar nekaj materiala, ki je namenjen talnemu ribolovu. Sledili so prvi vozli in spoznavanje takšnega načina ribolova. Naj omenim, da sem se prvi vozel naučil zavezati preko Youtube. :) Pa naj še kdo reče, da tehnika ni koristna. :) Iz dneva v dan sem bil vedno bolj nervozen in poln pričakovanj. Žal pa je bila vremenska napoved iz dneva v dan slabša. Celi vikend dež. Ko sem že obupal, me pokliče Boštjan, če greva. Nisem mogel verjeti, sploh ker je moj svak bolj "picajzlaste" sorte in sem bil prepričan, da ga je vremenska napoved odvrnila od ribolova. Seveda sem mu takoj potrdil in začel pakirati. Ne vem kaj mi je takrat bilo, ampak še danes se smejim temu. Ko sem pakiral in izbiral kateri šotor naj vzamem sem imel na razpolago dva šotora. Enega, ki sva ga z mojo boljšo polovico uporabljala za letni dopust in enega, ki je bolj "instant" varianta. Tisti, ki ga vržeš v zrak in se sam sestavi. Torej res hitra varianta. Odločil sem se za slednjega. 

Moje prenočišče...




Kasneje sem to odločitev pošteno preklel, saj malo po tistem ko sva postavila šotore in zmetala sisteme v vodo se je pošteno ulilo. Vremenarji se niso ušteli. Ker sem imel najcenejše piskače (beri: elektronske signalizatorje prijema) in sem dvomil v njihovo vodoodpornost sem se moral znajti po svoje.


 Deževalo je celo noč, mislim da je končalo šele okrog 5h zjutraj. Večina noči sem prebedel, saj sem samo čakal, kdaj mi bo šotor spustil.

Nekje sredi noči...

Naj omenim, da je šotor po nevem kakšnem čudežu prestal močan naliv in ni spustil. Zjutraj se je končno začel fišing, ki pa je bil bolj klavern. Imel sem en prijem, ki pa je bil res močan. Zaradi neizkušenosti sem bolj čudno zategnil, a riba se je kljub temu pičila in začela se je borba. Poln adrenalina sem jo poskušal počasi spraviti do obale. Na palici sem čutil močan upor, ki pa se je samo stopnjeval. Boštjan je bil prepričan, da sem ujel amurja. Amur prihaja iz Azije in ga smatramo kot rastlinojedca. Še najbolj podoben je na nek način klenu. Ima dolgo torpedasto telo, ki jo pokrivajo velike luske. Hrbet je zelenkaste barve, trebuh pa popolnoma bel. Gre za zelo borbeno ribo, ki ribiču nudi odličen upor. V želji po ujetem svojem prvem amurju sem ga želel bolj na silo spraviti ven. In tu sem naredil napako, ki mi je dala lekcijo. Amurja sem nekako spravil do obale, kjer ga je Boštjan čakal z podmetalko. Ker še nisem poznal te ribe tudi nisem bil pripravljen na taki upor, ki je sledil. Takoj, ko je riba začutila pred seboj podmetalko se ji je dobesedno zmešalo. Z polno močjo se je katapultirala proti sredini gramoznice in ker sem imel zavoro na špuli preveč zategnjeno je sledil pok. Počil mi je laks in riba se je rešila. Po eni strani sem bil jezen nase, po drugi pa sem si rekel, da se vidimo prihodnjič. :)