ponedeljek, 31. marec 2014

Vztrajanje do konca...

Kot kaže mi zadnje čase prihaja v navado, da se ne morem spraviti na ribolov v pravem času. S tem mislim, da bi imel čas za pripravo, saj se skoraj vedno v zadnjem trenutku odločim, da grem za vodo. Še nekaj dni nazaj mi niti na pamet ni padlo, da bi lahko v naslednjih dneh odlovil 3 dnevno kampanjo. Ker pa je od zadnjega ribolova minilo že kar nekaj časa je želja v meni vrela, iz dneva v dan bolj. Piko na i je postavil Hirš, ko me je poklical, da se odpravlja za vodo in da če mi gre skozi se mu naj pridružim. Nisem dolgo razmišljal in že sem se pogovoril z mojo. Kmalu sem začel pakirati za novo kampanjo.

Ker je moja v petek delala do 21h, se nisem mogel odpraviti prej kot šele zvečer. Vseeno sem se okrog 16h odpravil s hčerko za vodo, da bi si v miru postavil šotor in ostalo opremo, toliko da mi zvečer ne bo treba postavljati vsega. Edino palice sem pustil v avtomobilu. Isti čas je prišel tudi Hirš, tako da sva začela z kovanjem taktike. Hirš se je odločil, da bo lovil na poziciji pri mostu, sam pa sem izbral pozicijo desno od njega, torej proti sredini. Ker na tej poziciji še nisem lovil, niti nisem vedel kaj pričakovati. Ob pogledu na stanje na vodi sem bil velik optimist. Riba je bila aktivna, lepo se je metala iz vode, tako da sem pričakoval da bi znala lepo pobirati. Sploh zdaj ko ima voda caa 11°C.



Počasi sem imel vse pripravljeno, zato sem se za nekaj ur poslovil in peljal hčerko domov. Mala je bila cela navdušena nad vodo in šotorom, tako da jo bom vsekakor, ko bo večja kdaj vzel poleg. Vedno bolj sem bil nestrpen in vedno bolj sem čakal, da pride moja iz službe. Končno je minilo tistih nekaj ur in poln pričakovanja sem se peljal proti vodi.

Bil mi je cilj, da čimprej sestavim palice in namečem vabe na želena mesta. Poleg sem s spod palico nametal nekaj raket hrane in pa nakobral par pesti bojlijev. Poleg vsake vabe sem dodajal pva mrežico napolnjeno z mletimi bojlami in drobnimi peleti. 

Vremenski podatki:
Vreme: jasno, občasno je pihal veter
Temperatura: ponoči 2,7°C, podnevi caa. 22°C
Zračni tlak: prve dni 1030 hPa, nato je padel na 1016 hPa
Vlažnost: čez dan nizka, ponoči 90%
Temperatura vode: caa. 11°C na površju

Končno je bilo vse na svojem mestu in z veseljem sva nazdravila novi skupni kampanji. Imel sem čas vse do ponedeljka, tako da sem upal, da se  mi uspe v tem času naloviti. Prvo noč sva skoraj v celoti prebedela. Ob pogovoru o vseh možnih temah je čas hitro minil. Vmes sva zakurila roštilj in si pripravila okusno večerjo. Zvečer se je kljub visokim dnevnim temperaturam občutno shladilo. Zato je pečka prišla še kako prav. Okrog 4h zjutraj sem se odločil, da grem za dve, tri ure odremati, da bom lažje preživel naslednji dan. V tem času ni bilo niti piska. Prvo noč niti nisem pričakoval da bo kaj, saj sem moral zaradi teme vse tri sisteme vržti na hitro, poleg tega pa tudi nisem obilno nahranil. Pa tudi voda je znana po tem, da riba kar nekaj časa rabi da pride na krmišče. Tudi Hirš je ostal to noč brez prijema.

Hirš
Zjutraj sem bil pokonci okrog 7h, tako da sem začel takoj z menjavo vab in hranjenjem. Ko je bilo vse porihtano sem se za silo umil in si skuhal jutranjo kavo. Brez nje pač ne gre. Ob srkanju vroče kave sem užival ob pogledu na mirno in prebujajočo se naravo. Res pravi balzam za dušo. Trenutek, ko se čas vsaj malo ustavi. Prav potreboval sem že tale ribolov. Samo da še riba začne delati.

Hirševe palice
In pa moje palice
Vse na svojem mestu

Večji del dneva sva iskala ribo, poskušala vse možne vabe in različne kombinacije, samo da bi nama uspel začetek. Vendar v tistem trenutku vse zaman. Ob pogovoru z ostalimi za vodo sva hitro ugotovila, da riba preprosto ne pobira. Večina ribičev je odšla domov brez prijema, kar se ti zna zgoditi zelo hitro. Kar nekaj časa sva si belila glavo in razmišljala kaj bi bil vzrok za neaktivnost. Ali je razlika v temperaturi prevelika, da bi to zmotilo ribo? Čez dan je bilo krepko čez 20°C, ponoči pa nekaj čez 2°C. Kar občutno se shladi in mogoče to vpliva na ribo. Vremenskih sprememb v tistem času ni bilo, edino pritisk je bil kar visok. Razmišljal sem ali je mogoče riba že v drstu? Res da je šele začetek aprila, vendar letos je bila zima zelo mila, voda niti ni uspela zamrzniti, tako da so tudi temperature vode višje kot v enakem času lansko leto. To se mi je zdel še najbolj logičen vzrok. Kljub temu se bom trudil in ne bom obupal, saj je volja eden najpomembnejših lastnosti potrebnih pri samem ribolovu. Če ti hitro pade volja in se predaš, potem je boljše da si najdeš drug hobi. Dostikrat srečam koga, ki je še začetnik in ker ne dobi ribe na enodnevnem ribolovu je že skoraj vrgel puško v koruzo. Treba se je boriti, uporabiti vso svoje znanje in če se boš maksimalno potrudil boš vsaj vedel da si se potrudil in storil vse kar se je dalo.

Proti večeru nas je narava nagradila s takšnim razgledom.

Na prvi prijem sem čakal 36h. V nedeljo ob 11h se končno oglasi moj sprejemnik. Zvok, ki sem ga še kako pogrešal. S Hiršem sva bila ravno pri prvi jami, ko se mi je oglasil. Adrenalin je naredil svoje zato sem začel teči proti svojim palicam. Takoj sem zategnil in hitro mi je bilo jasno, da sem dobil na trnek tipičnega predstavnika Hoč. Riba se nikakor ni hotela predati, uporabila je vso svojo moč in kar nekaj časa sem potreboval, da sem jo spravil na površje. Takšen dril si lahko vsak želi. Ob prvem pogledu mi je bilo jasno, da riba ni tako majhna, zato je bila želja da jo dobim na suho še toliko večja. Nekajkrat mi je potegnila proti globini in takrat me je najbolj skrbelo da se mi ne bi kje snela. Počasi in z občutkom sem jo spravljal proti podmetalki, kjer je Hirš že čakal, da jo zajame. Trenutek, ko je riba pred podmetalko se mi vedno zdi neskončen. In ko je enkrat notri se ti odvali kamen od srca. Res lep trenutek.

Takoj sem jo odnesel do zaščitne blazine, kjer sva jo rešila trneka in ji oskrbela rano z antiseptikom. Nekajkrat sem jo z vodo zalil in sledilo je fotografiranje. Ker je bil tokrat poleg Hirš, je bilo to dosti lažje, kot takrat kadar sem za vodo sam.










In zame najlepši trenutek ribolova:

Osebno mi ni lepšega trenutka kot takrat ko ribo izpustim in jo opazujem kako elegantno odplava nazaj v svoje kraljestvo.

Končno mi je uspelo po 36h ujeti prvo ribo! Ves trud ki ga vlagaš v to, se v trenutku poplača. Naj povem, da se je tehtnica ustavila na 13,43kg, vendar ko odštejem vrečo za vaganje pridem na lepih 12,5kg.

Takoj mi je dal zagon za naprej. Zamenjal sem vabo in jo vrgel na želeno mesto. Poleg sem nakrmil s partiklom in bojlami. Na naslednji prijem sem čakal vse do 13.30h. Zagrabila mi je manjša luska, težka 7kg.


Prelepa luska

Končno se je vsaj malo odprlo. Res je, da ne smeš biti nestrpen, vendar po tolikšnem času brez ribe je vsak prijem zlata vreden, pa tudi če gre za manjšo ribo. Vsake ribe moraš biti vesel.

Okrog 16h se je Hirš poslovil in odpravil proti domu. Sam sem nameraval ostati do ponedeljka zjutraj. Še sem imel čas, da prelisičim še kakšnega krapa. In res, okoli 17h se mi ponovno oglasi sprejemnik. Ker sem stal poleg palic sem takoj zategnil. Takoj sem začutil upor na drugi strani. Počasi sem jo utrujal z upanjem, da mi jo uspe spraviti na suho. Tudi ta prijem sem realiziral in vpisal novo ribo, tokrat 11kg.


Ker sem bil tokrat sam z ribo sem se moral slikati s pomočjo stativa in daljinskega sprožilca, kar zahteva kar nekaj spretnosti. Kljub temu mi je uspelo narediti dve zadovoljivi fotografiji.


Tudi to ribo sem oskrbel in jo vrnil nazaj v vodo. Še en komad! Kljub temu, da v prvih 36h nisem dobil ribe sem bil zadovoljen. Kadar riba ne dela in marsikdo ostane brez prijema, je vsaka riba še toliko več vredna, saj si se moral zanjo še dodatno potruditi. Preden se je znočilo sem nahranil z vsem partiklom kar mi ga je še ostalo. Sicer ni bilo veliko, vendar nekaj je bilo. Poleg še nekaj bojlijev in poln pričakovanja sem čakal na noč.

Zadnja noč
Kar nekaj časa sem posedal pred šotorom in razmišljal o samem ribolovu. Kaj bi lahko storil še boljše? Zakaj riba ne pobira, kljub temu da je aktivna? Takšna in podobna vprašanja so mi rojila po glavi še dolgo v noč. Zjutraj sem bil pokonci tako kot ponavadi, okrog 6.30h. Takoj sem zamenjal vabe in še dodatno nahranil z bojlami.

Moj trud se je poplačal še z eno ribo, lusko težko 5kg. To je bila zadnja riba kampanje. Kljub temu, da riba ni pobirala, kot bi si želel in je marsikdo ostal brez prijema, mi je uspelo ujeti 4 ribe: 12,5kg, 11kg, 7kg in 5kg. Od tega štirih prijemov nisem realiziral. Dostikrat se mi je namreč zgodilo, da je riba pobrala zelo previdno in ko sem zategnil se ni pičila v trnek.

Tako da, če naredim povzetek kampanje sem zadovoljen. Iz sebe sem potegnil svoj maksimum, potrudil sem se kolikor se je pač dalo. Vem, da bi lahko naredim marsikaj drugače, vendar v tem trenutku ne bi spreminjal ničesar. To pišem predvsem za vse tiste mlajše ribiče, ki se še spoznavajo z ribolovom, da nikoli ne izgubijo upanja v uspeh. Pa tudi če boste šli domov brez prijema, če veste da ste se potrudili kolikor se je dalo, ste naredili ogromno. Vsak naj pri sebi razmisli kaj bi lahko storil drugače in zakaj. Ribolov k sreči ni takšen, da bi šel za vodo in potegnil ribo kadar bi si to zaželel. In hvala bogu, da je tako. Treba je vložiti nek trud, in šele nato boste želi rezultate.



Lep pozdrav do prihodnjič! Pa dober prijem!




Ni komentarjev:

Objavite komentar