Riba sezone na Liebmann See - Avstrija

Po obetavni prvi krapariji na tej vodi, sem se odločil, da sem še pridem. Med poletnim dopustom sva s punco nameravala iti na gorenjsko kampirat, ker pa je bila vremenska napoved slaba, sva se odločila, da vse skupaj prestaviva. Sprva nisem niti pomislil, da bi lahko ta čas, izkoristil in šel nekam lovit. Ker sem imel dopust in ker je bila za naš konec napoved boljša sem ji predlagal, če gre poleg mene, da bi šel nekam lovit. Takoj je bila za, zato sem začel premišljevati kam bi šel. Sprva na Liebmann See niti pomislil nisem, saj imajo za dnevničarje namenjenih samo sedem pozicij, ki pa so ponavadi že kar nekaj mesecev vnaprej rezervirane. Kljub temu sem si rekel, da probam srečo in poklical čuvaja, ki pa mi je takoj polepšal dan. Bila je prosta pozicija in to 4dni! Vrhunsko! Takoj sem mu odvrnil, da pridem in da naj računa name.

Imel sem na voljo pozicijo 5 in to med 26.7. in 30.7. Takoj sem se lotil priprave navez in nabave drobnega materiala. Kmalu je bilo vse pripravljeno in komaj sem čakal, da mine noč, da se napotim za vodo. Ker se ponavadi menjavajo na pozicijah okrog 10h, sem računal nekje da bom tam okrog 9h, saj se marsikdo odpravi že prej domov. In res, ko sem prišel gor je tisti pred mano že pospravljal. Seveda sem ga takoj vprašal kako je bilo in nič kaj ni bil zadovoljen. Nekako mešano mi odgovori. S tem se nisem obremenjeval in sem začel postavljati opremo.

Ker sem na tej poziciji že lovil, sem vedel, da je pred menoj na razdalji caa. 50m plato, kjer se ponavadi riba rada zadržuje. Dva sistema sem vrgel tja, enega pa dosti bližje, nekje na razdaljo 30m. Rekel sem si, da probajmo še malo bližje. In res, na prvi prijem nisem čakal dolgo. 

Prvi prijem

Ni kapitalec, mogoč pa bo čez nekaj let

Prvi dan je minil v znamenju manjših krapov. Niti jih nisem štel, saj jih je bilo kar nekaj. Razmišljal sem kako naj premamim večjega. Vzel sem spod palico in nahranil z drobnimi počasi tonečimi peleti. Sicer ti ponavadi privabijo manjše ribe, vendar sem računal na prijem na tretji palici, ki pa je bila kar nekaj metrov stran od krmišča. Dostikrat se zgodi, da manjša riba napade krmišče, večji krap pa se zadržuje nekje na obrobju krmišča, ker je bolj previden. Prvi dan je bilo dokaj občasno in hladno. Naslednje jutro sva se pa prebudila v lep sončen dan. 

Mopedist

Za ta dan sem se odločil da bom redno hranil s peleti in partiklom, vsake toliko časa pa bom s fračo nastrelal notri po pest bojlijev. Taktika se mi je hitro obrestovala, saj mi je prijel lep krap.

Tehnica je pokazala 12.33kg.

Po tehtanju sem ribi oskrbel rano in jo vrnil nazaj v vodo. Ta še ima potencial, da nekoč postane pravi kapitalec. Obetaven začetek, upal sem samo da se tako nadaljuje. Žal pa je prišla sprememba vremena in se je pooblačilo in kar konkretno ohladilo. Deževalo je celo noč in celi naslednji dan. Nekaj časa sem še vztrajal in imel palice notri, potem pa sem se odločil, da jih dam za nekaj ur ven. Odšla sva v Gornjo Radgono na kosilo. Nekaj ur kasneje je dež ponehal in začel sem znova. Upal sem, da ta sprememba vremena ne bo bistveno vplivala na ribo. Žal pa se je zgodilo ravno to. Celo noč sem bil brez prijema. Zgodaj zjutraj sem se zbudil in si šel nahranit pozicijo. Zmetal sem kar nekaj partikla in peletov, po vrhu pa še nekaj pesti bojlijev. Odločil sem se, da bom z dvema palicama poskusil bližje obali, na razdalji nekje 30m. Eno pa direkt na krmišče. Pa da vidimo, če bo kaj boljše. Par ur kasneje se je v podmetalki znašel lep komad.

Krap, ki mi je spet dal upanje...

Pogled na palice

Ta dan so mi na krmišče prišli amurji, tako da sem nekoliko izgubil upanje, da bo padel kak večji krap. 

Eden izmed amurjev...

Zato sem dokrmil z bojlami Hot demon. K sreči sem imel teh bojlijev kar nekaj poleg tako, da sem se odločil, da vse ponucam pa bo kar bo. Na vse tri palice sem dal te bojle namočene v enak dip, le na eno sem naredil snežaka iz ene bojle in ene manjše pop up bojle, prav tako Hot demon. 

Končno so jim bojle zadišale, zato sem ujel tudi nekaj krapov. Ta dan sem zelo dobro lovil. Še vedno pa sem upal, da ujamem svojega največjega krapa. Do sedaj sem imel rekord dobrih 12kg, upal sem vsaj na 15kg. Ravno sva z mojo pripravljala malico, ko se mi oglasi daljinec. Hitro stečem do palic in zategnem. Začutil sem izjemen upor, kljub zavori mi je riba vlekla na polno, tako da sem zavoro na roli še malo popustil in pustil ribo da se umiri. Kar nekaj časa je trajalo, da se je vsaj za silo umirila, tako da sem jo lahko začel meter po meter spravljati proti obali. Dril je bil res fantastičen in je trajal okrog 20 minut. Ker je nisem hotel na silo spraviti ven, sem jo počasi utrujal. Čeprav nisem veren sem takrat samo molil bogu, da se mi slučajno kje ne odpne. Zaradi adrenalina niti nisem čutil bolečine v mišicah, saj držati toliko časa napeto palico ni mačji kašelj. Počasi sem ribo spravljal proti obali. V vodi sem iskal liso, kje se bo riba prikazala. Končno je prišla na površje in videl sem res ogromen hrbet. Takoj sem pomislil, da je to ziher moj novi rekord! Samo do tega je še dolga pot. Najprej je treba spraviti ribo na suho. Ko si bila riba caa. 20m stran od obale je dobesedno ponorela. Potegnila je na desno proti sosednji poziciji. Ker mi ni preostalo drugega, sem šel za njo na desno, kjer pa je lovil manjši pubec, tako da se mi je umaknil. Riba je potegnila za drevo, ki stoji ob vodi, tako da sem moral s palico okoli drevesa. Vseskozi sem pazil, da je palica napeta, da se mi riba ni mogla sneti. Uspelo mi je priti okoli in končno se je udala usodi. Punca jo je takoj zajela z podmetalko. Kamen se mi je odvalil od srca, ko sem videl mrcino v podmetalki. Previdno sem jo dvignil in odnesel do blazine. Rešil sem jo trneka in si jo z iskrami v očeh in največjim zadovoljstvom ogledal. Res, to je moj novi rekord! Dokler ribe ne stehtaš težko oceniš njeno težo. Mislil sem si da je okoli 15-16kg. Ker mi ni dalo miru sem jo prvo stehtal, šele nato sem se z njo slikal. 

Moj največji krap

Občutek je res neverjeten ko držiš tako mrcino

18,05kg!

Tehnica je pokazala malo čez 18kg! To je bila riba na katero sem čakal in potihoma upal. Šele tri leta se ukvarjam s tem hobijem in lahko zatrdim, da je postal del mojega življenja. Občutki so bili res neprecenljivi. Z največjim veseljem sem se slikal z njo, ji oskrbel z antiseptikom rano in jo vrnil nazaj v vodo. Ni lepšega, kot videti ribo kako počasi odplava nazaj v globino.

Zadnjo noč kampanije sem imel še dva prijema, enega sem realiziral, drugi pa se mi je pred obalo snel. Niti malo se nisem sekiral, saj mi je uspelo več kot sem si upal pred sezono postaviti za cilj. Zjutraj sva vse lepo pospravila in se odpravila proti domu. Avgusta me še čaka ena kampanija, tokrat spet skupaj z Miranom...

Lep pozdrav do prihodnjič!